Evropska komisija predlaga rahljanje sistema emisijskih kuponov. GZS podpira spremembe.

Evropska komisija je predlagala reforme sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), katere cilj je povečati naložbe v dekarbonizacijo v industrijah, vključno z dodelitvijo brezplačnih pravic do emisij. Predlog je bil objavljen 17. julija 2026, s podporo slovenskega državnega energetskega podjetja GZS. Reforma si prizadeva, da bi sistem bolj učinkovito uskladil z dolgoročnimi podnebnimi cilji, hkrati pa ohranil gospodarsko konkurenčnost. EU ETS, ustanovljen leta 2005, deluje z določitvijo zgornje meje skupnih emisij iz energetsko intenzivnih sektorjev, kot so proizvodnja električne energije, industrija in pozneje letalstvo in ladijski promet. Podjetja prejmejo pravice do emisij, ki jih lahko trgujejo.

Sčasoma se je število pravic postopoma zmanjševalo, kar je od začetka sistema privedlo do zmanjšanja emisij za približno 50%. Po mnenju komisarja za podnebne ukrepe Wopke Hoekstra je ETS že znatno prispeval k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU, od leta 2013 pa je ustvaril približno 270 milijard evrov prihodkov, od katerih je bil velik del ponovno vlagan v projekte inovacij in razogljičenja.

V odgovor na to Komisija predlaga, da bi pri prihodnjih dodelitvah države članice morale vsaj 50% prihodkov od dražbe pravic nameniti naložbam, namenjenim zmanjšanju ogljičnega odtisa v sodelujočih sektorjih.

Poleg prilagoditve mehanizma dodelitve Komisija namerava do leta 2031 ustanoviti industrijsko banko za dekarbonizacijo, ki bo ponudila 400 milijonov pravic do emisije. Ta sklad bo podprl naložbe v čiste tehnologije v obdobju od leta 2027 do leta 2030. Cilj je zagotoviti dodatnih 100 milijard EUR naložb v prihodnjem desetletju.

Reforma vključuje tudi prilagoditve linearnega faktorja zmanjšanja, ki določa, kako hitro se zmanjša skupno število pravic do emisije.Novi pristop bi upočasnil stopnjo zmanjšanja, s čimer bi zmanjšal pritisk na industrije, medtem ko bi še vedno delal na cilju EU, da se do leta 2040 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za 90% v primerjavi z ravnjo iz leta 1990.Predlog obravnava tudi mehanizme za pravičnejšo delitev bremena med državami članicami in zagotavlja finančno podporo državam, ki jih prehod najbolj prizadene.

Slovenija bo po nezvaničnih podatkih še naprej prejela 10% vseh prihodkov iz ETS, čeprav ne bo več upravičena do sredstev iz Sklada za modernizacijo zaradi izboljšanja razvoja po letu 2030. Hoekstra je poudarila, da reforma združuje ambiciozne podnebne ukrepe s konkurenčnostjo, odpira vrata za obnovljeno industrializacijo Evrope in resnično prispeva k energetski neodvisnosti.