Kepico sladoleda, prosim

Ljubljana, Slovenija, je lani izvozila več kot 32.000 ton sladoleda, glede na podatke statističnega urada. Ljubljana je industrija sladoleda v državi stalno rasla, saj je v prejšnjem letu proizvodnjo izvajalo 62 podjetij. To je nadaljevanje trenda, ki se je opazoval v zadnjem desetletju, saj se je domača proizvodnja sladoleda razširila ob naraščajočem povpraševanju potrošnikov. Mednarodna trgovinska bilanca za sladoled odraža naraščajočo vlogo Slovenije na svetovnem trgu. Medtem ko je država uvozila približno 7.000 ton sladoleda v vrednosti približno 30 milijonov evrov, predvsem iz Nemčije, Romunije in Hrvaške, je njen izvoz daleč presegel te številke.

Več kot 32.000 ton je bilo poslanih v tujino, v skupni vrednosti skoraj 145 milijonov evrov. Združeno kraljestvo je bilo največji prejemnik, sledijo Nemčija in Združene države Amerike. Sladoled je tako eden izmed najuspešnejših izvoznih živilskih izdelkov v Sloveniji. Proizvodnja sladoleda se je od začetkov ročnega zamrzovanja bistveno razvila.

Danes je sladoled proizvod znanosti in inženirstva, ki zahteva večfazni sistem, ki vključuje zračne mehurčke, maščobne krogle, ledene kristale in vodne faze.

4 odstotnih točk v primerjavi s prejšnjim letom. Porcija s sladoledom v restavracijah je v povprečju znašala sedem evrov. Kljub tem cenovnim spremembam je sladoled še naprej priljubljena poslastica, ki jo spodbujajo tako tradicionalne preference kot sodobne inovacije v okusu in formulaciji. Na širši ravni pa je sladoled še vedno stabilen in rastoči segment v evropski prehranski industriji. 3 milijarde litrov sladoleda lani, kar predstavlja dvoprosentsno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Nemčija je vodila proizvodnjo s 607 milijoni litrov, sledi Francija s 501 milijoni in Italija s 492 milijoni. Te številke poudarjajo odpornost sektorja in nadaljnjo širitev po celini.

Globalna narava proizvodnje in porabe sladoleda poudarja njegov pomen, ki presega zgolj uživanje.