Članek razpravlja o razširjenosti daljinskega dela v Evropski uniji in poudarja nizko stopnjo Hrvaške v primerjavi z drugimi državami. Po podatkih Eurostata redno dela na daljavo le 8,8% delavcev v EU, na primer 20,5% na Finskem in 19,2% na Irskem. Hrvaška in Slovenija sta med najnižjimi, z manj kot 5% delavcev, ki delajo na daljavo. Delodajalci v Hrvaški poročajo o izzivih, kot so manjša motivacija, težave s sodelovanjem v ekipi in šibkejše povezave med zaposlenimi in organizacijami, ki še posebej vplivajo na mlajše delavce in raziskovalno-razvojne sektorje. Nasprotno pa so ZDA ohranile visoko raven daljinskega dela, pri čemer je 26% plačanih delovnih dni v maju 2024 opravljeno na daljavo. Razlike med generacijami vplivajo na stališča do daljinskega dela, pri čemer ga mlajši delavci obravnavajo kot motivacijski dejavnik, starejši pa kot prednost. Članek ugotavlja, da gospodarski dejavniki, kot so zaupan, kulturna struktura zaposlenih, digitalna infrastruktura, zakonodaja in daljinsko delo, vplivajo na stopnje dela na daljavo.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen pregled trendov v zvezi z delom na daljavo v različnih državah in demografiji, ne da bi očitno zagovarjal katero koli določeno politično ideologijo, navaja pa statistične podatke, mnenja strokovnjakov in pomisleke delodajalcev, ne da bi zavzel jasno ideološko stališče.





