Bodo “medvedovarni” smetnjaki povzročili manj konfliktov?

V štirih slovenskih občinah Brezovica, Črnomelj, Loški potok in Sodražica so med junijem in julijem vgradili medvedovarne smetnjaki z namenom zmanjšanja dostopa medvedov do odpadkov in s tem zmanjšanja tveganja za konflikte med ljudmi in rjavimi medvedi.Ministerstvo za okolje in prostorsko načrtovanje je po uspešni izvedbi pilotnega projekta napovedalo načrte za razširitev tega ukrepa in preučuje zakonodajno ureditev pobude.Projekt, ki je bil razvit v sodelovanju med ministrstvom, slovensko gozdarno agencijo, lokalnimi občinami in občinskimi podjetji, je bil danes predstavljen v Rakitni.

Direktor slovenske gozdarske agencije Gregor Danev je pojasnil, da so po lanišnjih spopadih med medvedi in ljudmi v Rakitni analizirali konflikte in sisteme za zbiranje odpadkov, zaradi česar so se odločili za lokacije za namestitev zabojnikov proti medvedom. Ministrstvo je dodelilo 100.000 evrov v ciljno usmerjenih investicijskih sredstvih, občine pa so pripravile potrebno infrastrukturo za njihovo namestitev. Poudaril je, da je to le eden od več ukrepov za upravljanje populacije medvedov, kar pomeni, da bo treba razviti nadaljnje rešitve za območja z različnimi sistemi za zbiranje odpadkov.

Na območju Rakitne je bilo v okviru projekta nameščenih 47 novih zabojnikov proti medvedom, kar je skupno število povečalo na 74. župan Brezovice Metod Ropret je izjavil, da so se prebivalci Rakitne navadili na sožitje z medvedi, vendar "uničevanje medvedov v središču vasi in iskanje zabojnikov" ni bilo več del vsakdanjega življenja, zato je bilo treba ukrepati. Občina je za pripravo zemljišča, podgradbe in dostopne poti namenila približno 25.000 evrov. Župan Črnomelj in Sodražica, Andrej Kavšek in Blaž Milavec, so ugotovili, da so bile začetne izkušnje z zabojniki proti medvedom pozitivne.

V Črnomelju načrtujejo širitev projekta, v Sodražici pa menijo, da so preventivni ukrepi bistveni, čeprav dolgoročno sožitje zahteva ustrezno upravljanje populacije. Direktorka oddelka za okolje, naravo in podnebje pri ministrstvu Tanja Bolte je poudarila, da je upravljanje velikih populacij plenilcev odvisno od spremljanja, sodelovanja z zainteresiranimi stranmi, preventivnih ukrepov, sistema nadomestila in ozaveščanja javnosti.

"Ta ukrep prispeva k varnosti ljudi in ohranjanju medvedov", je poudarila. "Po uspešnem pilotnem uvedbi namerava ministrstvo preučiti možnosti za pravno ureditev ukrepa in jasno opredeliti odgovornosti države, občin in občinskih služb glede financiranja, vzdrževanja in nadzora za medvedove kontejnere". Generalni direktor oddelka za gozdarstvo in lov na ministrstvu za kmetijstvo Simon Resman je poudaril, da je rjavi medved še vedno glavni vzrok škode med velikimi plenilci, zlasti v živinoreji in čebelarstvu.

"Primarni cilj pri upravljanju te vrste mora biti večja varnost za ljudi in zaščita lastnine na podeželju", je dejal. "Po njegovih besedah, kolice, zaščitene pred medvedi, ne le zmanjšajo škodo, ampak predvsem preprečujejo nastanek konfliktov, saj medvedi nimajo dostopa do enostavno dostopnih virov hrane. "Ko smo jih vprašali o velikosti populacije medvedove populacije, je Danev odgovoril, da uradni podatki za letošnje leto še vedno niso na voljo, vendar neoficialne ocene kažejo med 1.100 in 1.200 medvedov.

Dodal je, da bo slovenska gozdarska agencija septembra začela pripravljati novo strokovno mnenje, ki bo služilo kot podlaga za odločitev o odstranitvi medvedov v letu 2027.To sledi nedavni sodni odločbi, ki omogoča nadaljnjo izvajanje odločitve o odstranitvi rjavega medveda iz narave, na katero je kmetovalec Janez Cigler Kralj pozval tudi k pravočasni pripravi.