Bližina duhovnika tudi v času digitalnega sveta in umetne inteligence ostaja nepogrešljiva
Katoliški duhovniki in diakoni iz mariborske nadškofije so se od 26. do 28. oktobra 2026 zbrali v Rogaški Slatini na letnih duhovnih dneh, ki so se osredotočili na križišče pastoralne oskrbe, digitalnega sveta in umetne inteligence. Na dogodku so bili predstavljeni predstavniki akademskih strokovnjakov in cerkvenih voditeljev, ki so razpravljali o uporabnosti in etičnih omejitvah orodij AI v službi. Dr. Mateja Centa Strahovnik je poudarila nevarnosti prekomerne čustvene navezanosti na chatbotove in trdila, da čeprav ti sistemi lahko simulirajo empatijo, ne morejo nadomestiti pristne človeške povezave ali zagotoviti pristne čustvene podpore. Opozorila je, da je umetna inteligenca še vedno uporabna za upravne naloge, kot so raziskave in priprava vsebin, če človeška presoja ohrani končno odgovornost. Monsignor Anton Jamnik je moralne posledice uporabe AI obravnaval skozi lečo enciklike papeža Frančiška "Magnifica humanitas", s poudarkom na vse večjih težavah pri razlikovanju med človeško ustvarjeno in strojno ustvarjeno vsebino. Navedel je primere izobraževalnih ustanov, ki zahtevajo ročno napisane naloge, da bi zmanjšali odvisnost od umetne inteligence in zagotovili odgovornost študentov.
Dušniki in diakoni iz nadškofije Maribor so se od 26. do 28. oktobra 2026 zbrali v Rogaški Slatini za svoje letne duhovne in diakonske dni. Osrednja tema letošnjega srečanja je bila bližina duhovnikov, digitalni svet in umetna inteligenca. Po navedbah nadškofije Maribor so predavanja in razprave poudarile možnosti, ki jih umetna inteligenca ponuja za pastoralno delo, hkrati pa so zastavljale vprašanja o njenih omejitvah, etičnih odgovornostih in neprecenljivi vrednosti pravih človeških odnosov. Prvi dan je nastopila doc. dr. Mateja Centa Strahovnik, ki je razložila, kako delujejo pogovorni sistemi, ali "chatbot"i.
Ona je podrobno opisala, kako te sisteme formulirajo odgovore na uporabniška vprašanja in zakaj lahko interakcija z njimi ustvari iluzijo osebnega stika. Strahovnik je opozorila na nevarnost pretirane čustvene navezanosti na takšna orodja. Posamezniki, ki občutijo osamljenost ali čustveno stisko, lahko začnejo sistem dojemat kot spremljevalca in postopoma dovolijo, da nadomesti prave človeške odnose. Stalna razpoložljivost programske opreme in njeni na videz razumevajoči odgovori lahko še pospešijo to odvisnost. Poudarila je temeljne razlike med človeškim sogovornikom in računalniškim sistemom.
Čeprav lahko klepetalni robot ustvari besedilo, ki zveni sočutno, ta izhod ne odraža človeških čustev ali osebne izkušnje trpljenja druge osebe. Jezikovni modeli, ki stojijo za temi sistemi, se med usposabljanjem na obsežnih podatkovnih naborih učijo jezikovnih vzorcev in povezav, ki jih nato uporabljajo za ustvarjanje odgovorov. Gospod Strahovnik je predstavil tudi praktične aplikacije umetne inteligence, pri čemer je opozoril, da lahko orodja pomagajo pri iskanju virov, zbiranju materialov in pripravi verskih vsebin. Če se jih uporablja premišljeno, lahko ta orodja poenostavijo delo, čeprav je človeški sod in odgovornost za vsebino še vedno bistvenega pomena. Drugega dne je monsenjor dr.
Anton Jamnik, pomožni škof ljubljanske nadškofije, je imel predavanje z naslovom "Etični in moralni vidiki uporabe umetne inteligence v luči papeževe encikliki Magnifica Humanitas." Predstavil je encikliko in razpravljal o vprašanjih, ki jih uporaba umetne inteligence prinaša v vsakdanjem življenju. Ključna točka njegovega predavanja je bila vse večja težava pri razlikovanju med vsebino, ki jo ustvarjajo ljudje, in vsebino, ki jo ustvarja umetna inteligenca. Ta izziv se razširja tudi na področje izobraževanja, zlasti v zvezi z ocenjevanjem samostojnosti študentov.
Nadškof Jamnik je omenil prakse na nekaterih fakultetah, kjer so za določene pisne naloge obvezni ročno napisani prispevki, da bi omejili uporabo umetne inteligence in olajšali preverjanje znanja študentov. Popoldne so se udeleženci posvetili raziskovanju Rogaške Slatine. Lokalni vodič je udeležencem predstavil zgodovino mesta in razvoj wellness turizma. Obiskovalci so si ogledali znamenito sprehajališče in Kristalno dvorano, s čimer so spoznali bogato kulturno dediščino tega turističnega mesta. Zvečer je potekal pogovor s filmskim ustvarjalcem Davidom Siposom o njegovem filmu "Naša kri: Exodus 1945."
Razprava je osvetlila proizvodni proces in zgodovinski kontekst množičnega odseljevanja ljudi čez Karavanke v Avstrijo na koncu druge svetovne vojne. Sipos je govoril tudi o uporabi umetne inteligence (UI) v filmski produkciji, opisal pa je njen vse večji pomen pri ustvarjanju vizualnih efektov in drugih postprodukcijskih procesih. Podelil je načrte za prihodnje filme in izzive, s katerimi se sooča v svojem delu. Omenil je primere na fotografskih tekmovanjih, kjer so bile nagrade podeljene umetno ustvarjenim slikam, medtem ko so avtentične fotografije bile zavrnjene zaradi napačnih ocen, da so bile generirane z UI. Gost zadnjega dne je bil docent dr. Jonas Miklavčič z Teološke fakultete.
Njegova predavanja, naslovljena "Umetna inteligenca: grožnja ali priložnost?", so se začela z razlago osnov delovanja umetne inteligence in algoritmov, ki obdelujejo podatke o spletni aktivnosti. Opozoril je na digitalne sledi, ki jih uporabniki puščajo za seboj. Triurno dogode se je zaključilo z raziskavami na področju prepleta tehnologije, etike in pastoralne oskrbe znotraj nadškofije. Udeleženci so se srečali s strokovnjaki iz akademske sfer, duhovništva in medijev, da bi se usmerili v spreminjajoč se svet digitalne komunikacije. Pogovori so poudarili potrebo po skrbni integraciji novih tehnologij, hkrati pa ohranjanju temeljenih človeških vrednot v duhovni službi.
Nadškofija še naprej spremlja razvoj na tem področju, da bi zagotovila, da so njeni člani pripravljeni na prihodnost. Spoznanja, pridobljena s predavanji, bodo verjetno oblikovala prihodnje smernice in izobraževalne pobude znotraj škofije. Poudarek na koristih in tveganjih umetne inteligence odraža širše institucionalno prizadevanje za uravnoteženje inovacij s tradicionalnimi pastoralnimi dolžnostmi. Dogodek je služil kot platforma za izmenjavo najboljših praks in reševanje skupnih skrbi med duhovniki. Sodelovalen značaj srečanj je omogočil raznolike perspektive o vplivu digitalnih orodij na versko prakso.
Konkretni primeri, od akademske integritete do umetniškega ustvarjanja, so prikazali širok obseg posledic uvedbe umetne inteligence. Udeleženci so odšli z globljim razumevanjem tehničnih mehanizmov, ki stojijo za temi orodji, in etičnih okvirov, ki so potrebni za njihovo odgovorno uporabo. Pogovor je okrepil idejo, da tehnologija služi kot orodje, ne pa kot nadomestilo za človeško povezanost. Poročila so poudarila stalno prilagajanje verskih institucij modernim tehnološkim spremembam. Poudarek na kritičnem mišljenju in razumnosti je ostal osrednji element vseh prezentacij.
Dogodek je predstavljal korak naprej v sodelovanju nadškofije s sodobnimi družbenimi spremembami. Povratne informacije udeležencev so pokazale veliko zanimanje za nadaljnje usposabljanje na te teme. Organizatorji so izrazili zadovoljstvo z globino razprav in kakovostjo prispevkov. Materiali, ki so bili predstavljeni, bodo na voljo za nadaljnje študije vsem, ki so se udeležili. Ta pobuda kaže na proaktivni pristop pri upravljanju vpliva digitalne kulture na verske skupnosti. Medsebojno povezavo med tradicijo in tehnologijo so preučili z različnih perspektiv, vključno s teološkimi, pedagoškimi in umetniškimi.
2 poročil
DružinaStrankarsko povezanSredinaDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 90
Katoliški duhovniki in diakoni iz mariborske nadškofije so se od 26. do 28. oktobra 2026 zbrali v Rogaški Slatini na letnih duhovnih dneh, ki so se osredotočili na križišče pastoralne oskrbe, digitalnega sveta in umetne inteligence. Na dogodku so bili predstavljeni predstavniki akademskih strokovnjakov in cerkvenih voditeljev, ki so razpravljali o uporabnosti in etičnih omejitvah orodij AI v službi. Dr. Mateja Centa Strahovnik je poudarila nevarnosti prekomerne čustvene navezanosti na chatbotove in trdila, da čeprav ti sistemi lahko simulirajo empatijo, ne morejo nadomestiti pristne človeške povezave ali zagotoviti pristne čustvene podpore. Opozorila je, da je umetna inteligenca še vedno uporabna za upravne naloge, kot so raziskave in priprava vsebin, če človeška presoja ohrani končno odgovornost. Monsignor Anton Jamnik je moralne posledice uporabe AI obravnaval skozi lečo enciklike papeža Frančiška "Magnifica humanitas", s poudarkom na vse večjih težavah pri razlikovanju med človeško ustvarjeno in strojno ustvarjeno vsebino. Navedel je primere izobraževalnih ustanov, ki zahtevajo ročno napisane naloge, da bi zmanjšali odvisnost od umetne inteligence in zagotovili odgovornost študentov.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o verski konferenci o etiki tehnologije. Medtem ko zadeva vključuje institucionalne smernice na visoki ravni (papske enciklike), se specifična pokritost osredotoča na praktične pastoralne aplikacije in splošno tehnološko etiko, ne pa na stranske politične razprave, državne
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (90): The tone is professional and informative, typical of diocesan press releases. While inherently from a religious perspective, it presents the arguments neutrally, balancing the risks of AI attachment with its practical utility without excessive moralizing or bias.
Člani duhovništva mariborske nadškofije so se od 26. do 28. oktobra 2026 zbrali v Rogaški Slatini na konferenci, ki je bila posvečena prepletanju duhovniške prisotnosti, digitalnega sveta in umetne inteligence. Na dogodku so akademiki in voditelji Cerkve predstavili raziskave o uporabnosti in etičnih omejitvah umetne inteligence v pastoralnem delu. Dr. Mateja Centa Strahovnik je pojasnila, kako pogovorni sistemi ustvarjajo odgovore na podlagi jezikovnih vzorcev, ne pa na podlagi resničnih čustev, in opozorila na pretirano čustveno navezanost na klepetalna okna med osamljenimi posamezniki. Poudarila je koristne aplikacije za raziskave in pripravo vsebin, hkrati pa poudarila nujnost človeške presoje. Monsignor Anton Jamnik je spregovoril o etičnih vprašanjih, ki jih je postavila enciklika papeža Frančiška "Magnifica humanitas", in opozoril na izzive pri razlikovanju med vsebino, ustvarjeno s strani ljudi, in vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco, v izobraževanju. Omenil je specifične prakse na univerzah, ki zahtevajo ročno pisanje nalog, da bi omejili uporabo umetne inteligence in preverili znanje študentov.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek nepristransko poroča o verski konferenci, ki se je posvečala etičnim vprašanjem v tehnologiji, pri čemer uravnoteži opozorila strokovnjakov o nevarnostih umetne inteligence z praktičnimi prednostmi, ne da bi zavzel kakšno politično stališče.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.