Skoraj petina prebivalstva je na robu revščine, revščina starejših pa naraščaHrvaška platforma CROSOL je objavila novo poročilo, v katerem ocenjuje napredek države pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Neodvisna analiza kaže, da se je od leta 2021 sicer zgodilo nekaj pozitivnih premikov, vendar je splošni napredek še vedno počasen, neenakomeren in v vsakdanjem življenju nezadostno viden. Ključne ugotovitve poudarjajo, da se je tveganje revščine ali socialne izključenosti komaj spremenilo, saj se je marginalno zmanjšalo s 20,9% na 20,7%, medtem ko se je stopnja revščine med osebami, starejšimi od 65 let, močno povečala s 32,4% na 39,4%. Načrtuje, da je treba uspeh javne politike meriti z dejanskimi rezultati in ne s številom sprejetih dokumentov ali dodeljenih sredstev, ter poziva k večji institucionalni odgovornosti in sistematični vključitvi organizacij civilne družbe.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek se zanaša izključno na kritično poročilo nevladnih organizacij, ki poudarja sistemske napake, naraščajočo neenakost in potrebo po močnejšem nadzoru civilne družbe, kar odraža progresivno kritiko državne uspešnosti.
Analitik je ugotovil, koliko bi državljanov Hrvaške bilo revnih, če ne bi prejemali državne pomočiGospodarski analitik Predrag Bejaković je dejal, da bi približno 40 odstotkov prebivalstva Hrvaške obiskalo revščino, če bi se ukinile socialne pomoči. Sklicuje se na poročilo Mednarodne organizacije za delo, ki ugotavlja, da razvite države namenijo 15 do 20 odstotkov bruto domačega proizvoda socialni zaščiti, medtem ko najrevnejše države namenijo le približno en odstotek. Na Hrvaškem je inflacija najbolj prizadela družine z nizkimi prihodki in upokojence nad 65. letom, zlasti samske ženske, ki se soočajo z težkimi odločitvami med osnovnimi potrebščinami, kot so zdravila, ogrevanje in hrana. Bejaković poudarja naraščajočo medgeneracijsko neenakost, pri čemer navaja negotno zaposlenost, visoke življenjske stroške in naraščajoče cene stanovanj, ki presegajo rast plač. Trdi, da samo tržni mehanizmi ne morejo zagotoviti pravične družbe in poudarja potrebo po državnem posegu za zmanjšanje revščine in odpravo strukturnih neenakosti, kot je neenaka dostopnost do izobraževanja in davčni sistemi, ki ugodnejše razmerja imajo do kapitala kot do dela.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek se izključno opira na ocene kritičnega ekonomista, ki zagovarja širšo vlogo države, uporablja čustveno obarvano besedišče glede ranljivih skupin in predstavlja tržne mehanizme kot nezadostne za zagotavljanje pravičnosti.