Žigman: Inflacija naj bi se do leta 2027 umirila na tri odstotke
Ante Žigman, guverner Hrvaške nacionalne banke (HNB), je v intervjuju za televizijo HRT dejal, da se pričakuje, da se bo inflacija na Hrvaškem do leta 2027 upočasnila na približno tri odstotke, čeprav bodo gibanja cen še vedno močno odvisna od geopolitičnih razmer. Poudaril je, da se je rast gospodinjskih dolgov kljub temu, da je HNB v sredini leta zaostrila pogoje za posojanje, da bi zagotovila trajnostno posojanje in finančno stabilnost, ohranila dvocifrne vrednosti. Novi pravilniki o varstvu potrošnikov glede kreditov bodo začeli veljati 20. novembra in bodo veljali tudi za organizacije, ki niso banke. Žigman je opozoril, da so nedavnja poviševanja obrestnih stopenj Evropske centralne banke imela omejen vpliv na državljane, ker večina posojil ima fiksne obresti, in ker banke trenutno ohranjajo visoko raven likvidnosti, kar jim omogoča, da ponujajo ugodne pogoje. Glede zgodnje odstopne Christine Lagarde, predsednice ECB, je dejal, da je ta odločitev običajna in poudaril, da je osnovna naloga ECB, ki je ohranjanje inflacije na dveh odstotkih v srednjem roku, jasna, pri čemer se potencialni nasledniki iz Španije in Nizozemske štejejo za izkušene predstavnike centralnih bank.
Pojdite k primarnim virom (2)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Hrvaški državni inštitut za statistiko (DZS) je poročal, da se je inflacija v Hrvaški v oktobru povečala na 4,9% v primerjavi z letom prej, kar pomeni tretji zaporedni mesec pospeševanja po upočasnitvi v začetku leta. To sledi stopnji 5,8% v aprilu, ki je padla na 5,2% v maju, nato na 4,5% v juniju in 3,9% v juliju, preden se je ponovno povečala v avgustu (4,2%) in septembru (4,7%).
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek objektivno predstavlja statistične podatke in navaja DZS brez očitnega ideološkega okvirja ali selektivnega poudarka.
Po podatkih Državnega inštituta za statistiko (DZS) so se potrošniške cene na Hrvaškem v oktobru v primerjavi z lanskim letom zvišale za 4,9%. To pomeni tretji zaporedni mesec pospešene rasti inflacije po upočasnitvi na začetku leta. Največji letni porast je bil zabeležen pri stroških prevoza, ki so se povečali za 17,3%, sledili so stroški stanovanja, vode, električne energije, plina in drugih goriv, ki so se povečali za 11,7%.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni statistični podatki Državnega inštituta za statistiko brez očitno pristranskega jezika ali selektivnega pridobivanja virov.
Stopnja inflacije na Hrvaškem se je po podatkih Državnega inštituta za statistiko (DZS) tretji mesec zapored pospešila in oktobra dosegla 4,9% v primerjavi z letom prej. To sledi postopnemu zmanjševanju od aprila, ko je bila inflacija 5,8%, vendar se je v avgustu začela ponovno povečevati. Največji letni porast je bil opažen pri stroških prevoza, ki so se povečali za 17,3%, sledijo stroški stanovanj, ki so se povečali za 11,7%. Po drugi strani pa so se cene oblačil in obutve znižale za 7,1%, medtem ko so se cene živil in brezalkoholnih pijač rahlo znižale za 0,4%.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek objektivno predstavlja statistične podatke, pri čemer navaja Državni inštitut za statistiko (DZS) brez očitnega ideološkega okvirja ali selektivnega poudarka.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Hrvaška izdala 7.896 gradbenih dovoljenj, kar je 10,5% manj v primerjavi z enakim obdobjem lani, so pokazali podatki, ki jih je objavil Državni inštitut za statistiko (DZS). Samo v septembru je bilo izdanih 1.066 dovoljenj, kar je 11,2% manj kot v septembru prejšnjega leta. To zmanjšanje odraža nadaljevanje trenda zmanjšanja gradbene dejavnosti v državi. Poročilo poudarja vrste stanovanj, ki se najpogosteje gradijo, kar kaže na spremembe v vzorcih stanovanjskega razvoja.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so statistični podatki predstavljeni objektivno, brez očitno pristranskega jezika, virov ali poudarka na nobenem posebnem političnem pogledu.
Hrvaška letna stopnja inflacije se je v oktobru povečala na 4,9 odstotka, kar pomeni tretji zaporedni mesec pospeševanja. To povečanje kaže na nadaljnji naraščajoči trend cen v celotnem gospodarstvu. V naslovu je poudarjeno, da je za določeno kategorijo prišlo do znatnega skoka v višini 17,3 odstotka, čeprav v navedenem besedilu ni navedeno, na kateri sektor se to nanaša. Poročilo temelji na podatkih, ki jih je objavil nacionalni statistični urad, da dokumentira te gospodarske spremembe.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni suhi statistični podatki o zvišanju cen, ne da bi se uporabil obremenjen jezik, partizansko oblikovanje ali špekulativni komentar o vzrokih politike.
Po podatkih Državnega statističnega urada so se potrošniške cene v Hrvaški v oktobru 2026 v primerjavi z letom prejšnjega leta povečale za 4,9 odstotka, kar pomeni tretji zaporedni mesec naraščajoče inflacije. Ta pospešek sledi obdobju, ko se je inflacija upočasnila s 5,8 odstotka aprila na 3,9 odstotka julija, nato pa se je ponovno povečala v avgustu in septembru. Največji letni porast s 17,3 odstotki so zabeležili stroški prevoza, medtem ko so cene energije narasle za 20,8 odstotka. Cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv so se letno zvišale za 11,7 odstotka. Cene oblačil in čevljev so mesečno v primerjavi s septembrom narasle za 7,5 odstotka, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa so ostale relativno stabilne z rahlim upadom.
Ocena pristranskosti (Sredina): Poročilo temelji izključno na uradnih statističnih podatkih državnega statističnega urada, ne da bi dodali subjektivne pripombe ali politične interpretacije.
Hrvaški urad za statistiko je poročal, da so se potrošniške cene v Hrvaški v oktobru 2026 v primerjavi z letom povečale za 4,9 odstotka, kar pomeni tretji zaporedni mesec pospeševanja inflacije. Ta številka je potrdila prvotno oceno urada, ki je bila objavljena v začetku novembra, medtem ko so se cene v primerjavi s septembrom zvišale za 0,7 odstotka. Največji letni porast je bil pri stroških prevoza (17,3 odstotka), sledili so stroški za stanovanje in energijo (11,7 odstotka), medtem ko so cene hrane in brezalkoholnih pijač rahlo padle za 0,4 odstotka. Cene energije so se letno povečale za 20,8 odstotka, kar je pomembno prispevalo k splošnemu povečanju indeksa. Na mesečni osnovi so se cene oblačil in čevljev dvignile za 7,5 odstotka, medtem ko so se stroški za rekreacijo, šport in kulturo zmanjšali za 1,3 odstotka.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek temelji izključno na uradnih statističnih podatkih državnega urada, ki predstavljajo surove številke in razčlenitve po kategorijah brez uredniških komentarjev, vrednotnih presoj ali političnih pripisov.
Hrvaški urad za statistiko (DZS) je poročal, da so se potrošniške cene v Hrvaški v oktobru 2026 v primerjavi z letom povečale za 4,9 odstotka, kar pomeni tretji zaporedni mesec pospeševanja inflacije. Ta številka je potrdila prvotno oceno urada, ki je bila objavljena v začetku novembra, medtem ko so se cene v primerjavi s septembrom zvišale za 0,7 odstotka. Največji letni porast je bil pri stroških prevoza (17,3 odstotka), sledili so stroški za stanovanje in energijo (11,7 odstotka), medtem ko so cene hrane in brezalkoholnih pijač rahlo padle za 0,4 odstotka. Cene energije so se letno povečale za 20,8 odstotka, kar je pomembno prispevalo k splošnemu povečanju indeksa. Na mesečni osnovi so se cene oblačil in čevljev dvignile za 7,5 odstotka, medtem ko so se stroški za rekreacijo, šport in kulturo zmanjšali za 1,3 odstotka.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek temelji izključno na uradnih statističnih podatkih iz DZS, ki predstavljajo številke in razčlenitve po kategorijah brez subjektivnih komentarjev, vrednotnih presoj ali politične interpretacije.
V prvih devetih mesecih tega leta je Hrvaška izdala 7.896 gradbenih dovoljenj, kar je 10,5% manj kot v istem obdobju lani. Samo v septembru je bilo izdanih 1.066 dovoljenj, kar je 11,2% manj kot v septembru 2023. Od teh dovoljenj je bilo 89,1% za stavbe, 10,9% pa za druge vrste gradnje. Največ dovoljenj (82,4%) je bilo za nove gradnje, 17,6% pa za prenove. Skupna vrednost načrtovanih del na podlagi dovoljenj, izdanih septembra, je znašala 954,9 milijona evrov, za prvih devet mesecev pa 5,8 milijarde evrov. Načrtovana gradnja vključuje 1.669 stanovanj s povprečno površino 96,2 kvadratnih metrov, pri čemer je večina treh spalnic.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni statistični podatki Državnega inštituta za statistiko (DZS) brez očitnega oblikovanja, poudarek pa je na nevtralnih številkah in odstotkih, ne da bi očitno naklonjeni bili nobeni strani.
Po podatkih Državnega inštituta za statistiko (DZS) je Hrvaška v prvih devetih mesecih leta 2026 izdala 7.896 gradbenih dovoljenj, kar je 10,5% manj v primerjavi z istim obdobjem leta 2025. Samo v septembru je bilo izdanih 1.066 dovoljenj, kar je 11,2% manj kot v septembru 2025. Od teh dovoljenj je bilo 89,1% za stavbe in 10,9% za druge konstrukcije. Največ dovoljenj (82,4%) je bilo za nove gradnje, 17,6% pa za prenove. Skupna vrednost načrtovanih del na podlagi dovoljenj, izdanih septembra, je znašala 954,9 milijona evrov, za devetmesečno obdobje pa 5,8 milijarde evrov. Odobritve, izdane septembra 2026, naj bi privedle do gradnje 1.669 stanovanj s povprečno površino 96,2 kvadratnih metrov.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek objektivno predstavlja statistične podatke, pri čemer kot vir navaja Državni inštitut za statistiko (DZS) in zagotavlja specifične številke brez očitne pristranskosti ali oblikovanja.
Hrvaška narodna banka (HNB) pričakuje, da se bo inflacija do leta 2027 zmanjšala na približno tri odstotke, vendar opozarja, da je to odvisno od geopolitičnih pogojev in cen energije. Guverner Ante Žigman je to izjavil med intervjujem s HRT, pri čemer je poudaril, da je inflacijo v veliki meri povzročila naraščajoča cena energije, ki je dosegla približno 20 odstotkov. Poudaril je, da je cilj centralne banke preprečiti čezmerno zadolževanje gospodinjstev in zagotoviti, da lahko državljani tudi med krizo odplačujejo posojila. Konec novembra so se začela uporabljati nova pravila za varstvo potrošnikov v zvezi s posojili, katerih cilj je upočasniti rast dolga ob ohranjanju stabilnosti bančnega sektorja. Žigman je opozoril, da bi se lahko inflacija stabilizirala med dvema in tremi odstotki, če ne bi prišlo do večjih geopolitičnih šokov. Vendar je opozoril, da cene energije in stroški storitev še naprej vplivajo na inflacijo. Poleg tega je poudaril pomen ohranjanja proračunskega primanjkljaja pri treh odstotkih BDP in zmanjšanja javnega dolga, ki je trenutno pod 60 odstotki BDP.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen pogled na pričakovanja in pomisleke HNB, pri čemer navaja neposredne izjave guvernerja Žigmana in zagotavlja kontekst o gospodarskih dejavnikih, kot so inflacija, cene energije in upravljanje dolga, ne da bi očitno favoriziral katero koli stran.
Guverner Hrvaške nacionalne banke, Ante Žigman, napoveduje, da bi lahko inflacija do leta 2027 upadla na približno tri odstotke, čeprav ta napoved še vedno odvisna od globalnih tržnih razmer in cen energije. Članek pojasnjuje, da nižje stopnje inflacije pomenijo počasnejšo rast cen, ne pa tudi zmanjšanje absolutnih stroškov za blaga, kot so hrana in energenti. Uradniki centralne banke poudarjajo specifično tveganje, ki ga predstavljajo naraščajoči stroški energije, ki vplivajo na proizvodnjo, transport in stroške storitev. Poleg tega poročilo poudarja naraščajoče ravni gospodinjskega dolga, kar sproža opozorila centralne banke glede odgovornih posojalnih praks in pomena ocenjevanja možnosti odplačila. Spremembe obrestnih mer so navedene kot ključni dejavniki za posameznike z posojili s spremenljivo obrestno mero. Na koncu, čeprav lahko mednarodna stabilnost omogoči postopno stabilizacijo cen, državljani ne morejo pričakovati vrnitve na prejšnje ravni cen.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na uradne projekcije centralne banke in ohranja nevtralno stališče, saj izrecno popravlja pogoste napačne predstave o deflaciji v primerjavi z disinflacijo, ne da bi vključeval politične komentarje.
Guverner Hrvaške narodne banke, Ante Žigman, je izjavil, da se pričakuje, da se bo inflacija na Hrvaškem do leta 2027 upočasnila na približno tri odstotke, čeprav je ta rezultat še vedno močno odvisen od geopolitičnih dejavnikov, kot so cene nafte. Poudaril je, da so se stroški surove nafte v zadnjem letu skoraj podvojili, pri čemer so se cene dvignile s približno 60 dolarjev na 110 dolarjev za sod, kar ima pomemben vpliv na stroške energije, transporta in proizvodnje. Žigman je opozoril, da se dolg gospodinjstev še naprej povečuje z dvomestno stopnjo, kar je spodbodilo centralno banko, da je v sredini leta zaostrila pogoje za posojanje, da bi zagotovila trajnostno posojanje in finančno stabilnost. Nove pravne predpise o varstvu kreditov in ponudnikih financiranja, ki niso banke, bodo začeli veljati 20. novembra, s ciljem preprečiti pretirano zadolženost državljanov. Poleg tega je spregovoril o dveh nedavnih povišanjih obrestnih mer Evropske centralne banke, ki so bili namenjeni omejitvi inflacije, ki jo povzročajo naraščajoče cene energije.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na neposredne citate guvernerja centralne banke in predstavlja standardne ekonomske podatke, pri čemer ne uporablja polžitih izrazov ali strankarskih interpretacij.
Ante Žigman, guverner Hrvaške nacionalne banke (HNB), je v intervjuju za HRT dejal, da je inflacija na Hrvaškem trenutno pri 4,4 odstotka, lahko pa se do leta 2027 upočasni na približno tri odstotke, če ne bo novih geopolitičnih šokov. Kot glavne vzroke za trenutno inflacijo je izpostavil naraščajoče cene energije in geopolitične napetosti, pri čemer je opozoril, da so se cene nafte v zadnjem letu več kot podvojile. Žigman je pojasnil, da bi brez teh zunanjih dejavnikov inflacija verjetno ostala med dvema in tremi odstotki. V zvezi z obrestnimi stopnjami je poudaril, da so nedavnja povečanja obrestnih stopenj Evropske centralne banke imela minimalen vpliv na večino hrvaških državljanov, saj so njihove obrestne stopnje za posojila večinoma fiksne, poleg tega pa je visoka likvidnost v domačih bankah preprečila prenos večjih stroškov na podjetja.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na neposredne citate guvernerja centralne banke glede ekonomskih kazalnikov in predstavlja njegovo strokovno oceno inflacije in obrestnih stopelj, ne da bi vključeval politične komentarje ali primerjal različne politične poglede.
Ante Žigman, guverner Hrvaške nacionalne banke, je v intervjuju za televizijo HRT dejal, da se pričakuje, da se bo inflacija na Hrvaškem do leta 2027 umirila na približno tri odstotke, čeprav so trenutne stopnje še vedno visoke zaradi geopolitičnih napetosti in naraščajočih cen energije. Poudaril je, da je inflacija cen energije dosegla približno 20 odstotkov, medtem ko so se cene storitev povečale za 7,5 odstotka, kar prispeva k splošnemu pritisku na cene. Žigman je poudaril, da je centralna banka v sredini leta zaostrila pogoje posojanja, da bi zagotovila trajnostne ravni gospodinjskega dolga, in dodal, da bodo nova pravila za varstvo potrošnikov začela veljati novembra. Kar zadeva obrestne mere, je izrazil mnenje, da so nedavnja povečanja obrestnih mer Evropske centralne banke imela omejen vpliv na hrvaške posameznike, ker večina posojil ima fiksne obresti, poleg tega pa banke ohranjajo visoko likvidnost. V zvezi s fiskalno politiko je poudaril pomembnost ohranjanja proračunskega primanjkljaja pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda in nadaljevanja zmanjševanja javnega dolga, ki je trenutno med najnižjimi v območju eurozone.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na neposredne citate guvernerja centralne banke glede ekonomskih kazalnikov in ukrepov politike, pri čemer predstavlja tehnične podatke brez uporabe polžitih izrazov ali politične interpretacije.
Ante Žigman, guverner Hrvaške nacionalne banke (HNB), je v intervjuju za televizijo HRT dejal, da se pričakuje, da se bo inflacija na Hrvaškem do leta 2027 upočasnila na približno tri odstotke, čeprav bodo gibanja cen še vedno močno odvisna od geopolitičnih razmer. Poudaril je, da se je rast gospodinjskih dolgov kljub temu, da je HNB v sredini leta zaostrila pogoje za posojanje, da bi zagotovila trajnostno posojanje in finančno stabilnost, ohranila dvocifrne vrednosti. Novi pravilniki o varstvu potrošnikov glede kreditov bodo začeli veljati 20. novembra in bodo veljali tudi za organizacije, ki niso banke. Žigman je opozoril, da so nedavnja poviševanja obrestnih stopenj Evropske centralne banke imela omejen vpliv na državljane, ker večina posojil ima fiksne obresti, in ker banke trenutno ohranjajo visoko raven likvidnosti, kar jim omogoča, da ponujajo ugodne pogoje. Glede zgodnje odstopne Christine Lagarde, predsednice ECB, je dejal, da je ta odločitev običajna in poudaril, da je osnovna naloga ECB, ki je ohranjanje inflacije na dveh odstotkih v srednjem roku, jasna, pri čemer se potencialni nasledniki iz Španije in Nizozemske štejejo za izkušene predstavnike centralnih bank.
Ocena pristranskosti (Sredina): Poročilo se izključno opira na neposredne citate guvernerja centralne banke glede ekonomskih kazalnikov in monetarne politike, pri čemer predstavlja tehnične podatke brez ideološkega okvirjanja ali strankarskih komentarjev.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.