SloveniaLastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 2014
Lastništvo
Pod črto izdaja neprofitni inštitut "Pod črto, zavod za ustvarjanje kvalitetnega novinarstva", ki ima sedež v Ljubljani. Ni v lasti nobenega podjetja, stranke ali medijske skupine; inštitut je ustanovil in ga vodi novinar/glavni urednik Taja Topolovec.
Financiranje
Stran je brezplačna, brez plačila in se zanaša na posamezne donacije bralcev ter na nepovratna sredstva fundacij in organizacij, ki podpirajo raziskovalno novinarstvo (je del čezmejnih omrežij, kot je OCCRP).
Pripadnost in usmeritev
Pod črto nima strank, države ali lastnika podjetja in se izrecno predstavlja kot neodvisno preiskovalno in podatkovno novinarstvo (njegovo poročanje je preiskalo politični spekter).
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Bolj progresivno
- Izmerjeno iz poročanja
- Sredinana podlagi 8
30/100
Dejstva
30/100
Objektivnost
10
Članki
10
poročil
Dejstva: Kako točno članki tega medija poročajo o dejstvih, presojano glede na primarne vire in soglasje med mediji. Štejejo samo članki, ki navajajo svoje vire.
Objektivnost: Kako nevtralno je pisanje — ali poročanje ostaja brez avtorjevih lastnih preferenc in mnenj.
Nedavno poročanje
Pod črto priporoča: Za vas smo pripravili poletni jagodni izbor
V članku so predstavljene tri ločene preiskovalne poročila, ki zajemajo različne teme. Prvič, razpravlja o britanski preiskavi Guardian o nevarnostih vrste morskih alg Ulva armoricana, ki je povzročila smrtne nesreče zaradi emisij vodikovega sulfida zaradi razpadanja. Drugič, poudarja podatke iz Marshallovega projekta, ki kažejo desetkratno povečanje dnevnih aretacij otrok s strani ameriškega urada za priseljevanje in carino (ICE), zlasti pod drugim mandatom Donalda Trumpa, z več kot 550 otroki, ki so bili aretirani vsak dan in mnogi so bili zadržani nad zakonsko predpisano 20-dnevno obdobje. Tretjič, sklicuje na nizozemski časopis de Volkskrant, ki je poročal o neuspešni oceni obveščevalnih podatkov nizozemskih civilnih in vojaških obveščevalnih služb, ki so zmanjšali verjetnost ruske invazije na Ukrajino pred februarsko 2022 invazijo, kljub opozorilom zaveznikov.
Poročilo o delu v marcu in aprilu 2026: Novi preiskovalni projekti in možnost podpore s SMS donacijami
V članku "Pod črto" je posodobljena informacija o njihovih dejavnostih v marcu in aprilu 2026, poudarjajo pa se novi raziskovalni projekti in nova metoda donacije prek SMS-a. Organizacija se zahvaljuje donatorjem, ki so podprli njihovo delovanje v letu 2026, in poudarja, da njihova vsebina zaradi te podpore ostaja brezplačna in brez oglasov. Omenijo tekoče zbiranje podatkov in pripravo na nove preiskave v okviru projekta, ki ga financira Ministrstvo za kulturo, z naslovom "Sistemski problemi pod mikroskopom". Vendar pa ugotavljajo, da financiranja še niso prejeli, saj ministrstvo načrtuje povračilo stroškov po uravnoteženju proračuna septembra 2026.
Poročilo o delu v januarju in februarju 2026: Obljubili smo veliko novih vsebin, tukaj so
Članek obravnava nove vsebine, ki jih je Pod črto objavil januarja in februarja 2026, vključno s šestimi raziskovalnimi članki, petimi podcast epizodami in multimedijsko vsebino, ki je na voljo na njihovih platformah družbenih medijev.
Analiza podatkov policije o nasilnem kriminalu: Največ kaznivih dejanj zoper življenje in telo je storjenih ob sobotah
V članku so analizirani podatki o nasilnih kaznivih dejanjih proti življenju in telesu v Sloveniji med letoma 2014 in 2025, ki temeljijo na policijskih evidencah.
Epizoda 51 – Kljub visokim pričakovanjem po novem pravilniku priznali le malo poklicnih bolezni
V letu 2023 je Slovenija sprejela novo uredbo o poklicnih boleznih, s ciljem sistematično obravnavati področje, ki je bilo že desetletja slabo urejeno. Tri leta po njeni uvedbi je analiza pokazala, da je število priznanih poklicnih bolezni še vedno bistveno manjše od pričakovanega.
Epizoda 50 – Nova tema o prihodnosti novinarstva: Pogled nazaj, pogled naprej
Ta podcast epizoda označuje začetek tematske serije, ki raziskuje prihodnost novinarstva in medijev. Prva epizoda se vrne v zgodovino odnosa digitalnih tehnologij z mediji in novinarstvom in zagotavlja kontekst za pogled naprej.
Poklicne bolezni: Za pripravo vloge je zadolžen delavec
Članek obravnava nove predpise o poklicnih boleznih v Sloveniji, ki se posebej osredotočajo na odgovornosti delavcev pri ugotavljanju in poročanju o morebitnih poklicnih boleznih. V skladu z posodobljenim Pravilnikom o poklicnih boleznih morajo delodajalci, zdravniki na delovnem mestu, osebni zdravniki in drugi zdravstveni delavci med preventivnimi zdravstvenimi pregledi obveščati delavce o možnosti poklicne bolezni. Vendar pa uredba ne določa, kako naj se to obvestilo zagotovi ali zahteva formalno dokumentacijo takšnih opozoril.
Stanovanjska problematika: So tržna najemna stanovanja po Sloveniji res bolj dostopna?
V članku so obravnavani izzivi na področju stanovanj v Sloveniji, s poudarkom na dostopnosti in cenovni dostopnosti najemnih nepremičnin v različnih regijah. V članku so izpostavljene pomisleke najemnikov, kot so finančna ranljivost, nepredvidljiva povečanja najemnine in prisilni premesti. Analiza vključuje podatke iz 4427 najemnih oglasov, razen kratkoročnih najemnin in posebnih kategorij, kot so sobe ali domovi za oskrbo. Povprečna najemna cena za stanovanja je bila 612 evrov, medtem ko so samostojne hiše v povprečju znašale 1408 evrov. Nasprotno pa je v Ljubljani precej višja najemnina, v povprečju 1014 evrov za stanovanja in 2671 evrov za hiše. Število najemnih seznamov se med občinami močno razlikuje, Maribor ima največ oglasov, sledijo mu Celje in Kranj. V članku je navedeno, da bi se preselitev na območja zunaj Ljubljane lahko ponudila bolj dostopne možnosti, vendar ostaja negotovost zaradi regionalnih razlik v razpoložljivosti in cenah.
Epizoda 49 – Živeti v najemu: Kaj vas najbolj skrbi?
Podcast epizoda 'Epizoda 49 Živeti v najemu: Kaj vas najbolj skrbi?' predstavlja analizo anketnih odzivov, zbranih od najemnikov in najemodajalcev glede stanovanjskih skrbi. Anketa je bila izvedena med marcem in junijem 2025, zbrala je 756 odgovorov. Ključne težave, ki so bile ugotovljene, so finančna ranljivost, negotovost stanovanj, odločitve najemodajalca o izselitvi in naraščajoče cene najemnine.