SloveniaLastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 2014
Lastništvo
Pod črto izdaja neprofitni inštitut "Pod črto, zavod za ustvarjanje kvalitetnega novinarstva", ki ima sedež v Ljubljani. Ni v lasti nobenega podjetja, stranke ali medijske skupine; inštitut je ustanovil in ga vodi novinar/glavni urednik Taja Topolovec.
Financiranje
Stran je brezplačna, brez plačila in se zanaša na posamezne donacije bralcev ter na nepovratna sredstva fundacij in organizacij, ki podpirajo raziskovalno novinarstvo (je del čezmejnih omrežij, kot je OCCRP).
Pripadnost in usmeritev
Pod črto nima strank, države ali lastnika podjetja in se izrecno predstavlja kot neodvisno preiskovalno in podatkovno novinarstvo (njegovo poročanje je preiskalo politični spekter).
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Bolj levo
- Izmerjeno iz poročanja
- Bolj levona podlagi 8
—
Dejstva
—
Objektivnost
10
Članki
10
poročil
Najpomembnejše
Trenutno najbolj pokrito
Za to temo še ni zgodb.
Nedavno poročanje
Poročilo o delu v januarju in februarju 2026: Obljubili smo veliko novih vsebin, tukaj so
V članku Pod črto je predstavljen pregled njihovih dejavnosti v januarju in februarju 2026, v katerem so izpostavljene nove vsebine, objavljene v tem obdobju. V članku so omenjene objave šestih novih preiskovalnih člankov, pet novih podcast epizod in multimedijske vsebine na njihovih družabnih omrežjih. V središču pozornosti so teme, kot so zdravstvena oskrba, kultura, mediji, stanovanjska vprašanja in nasilni kriminal. V članku so poudarjeni tudi njihovi stalni prizadevanja za zbiranje podatkov o razpoložljivosti najemov v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, in izpostavljene ugotovitve raziskav, opravljenih med najemci. V članku so omenjene izzive, kot so finančna ranljivost, negotovost stanovanj in neskladja med dogovorjenimi najem in dejanskimi plačili. V članku se spodbuja nadaljnja podpora prek donacij.
Analiza podatkov policije o nasilnem kriminalu: Največ kaznivih dejanj zoper življenje in telo je storjenih ob sobotah
Članek Pod črto analizira policijske podatke o nasilnih kaznivih dejanjih v Sloveniji med letoma 2014 in 2025, s poudarkom na kaznivih dejanjih proti življenju in telesu.
Epizoda 52 – Postopek verifikacije poklicne bolezni je za delavca brez strokovnega ozadja zahteven
V 52. epizodi podkasta "Pod črto" se obravnava postopek priprave vloge v skladu z novimi predpisi o poklicnih boleznih v Sloveniji iz leta 2023. V epizodi so izpostavljene najpogosteje preverjene poklicne bolezni in kateri poklici so imeli najvišje stopnje priznanja. V epizodi so intervjuji z zdravstvenimi strokovnjaki, specializiranimi za zdravstvene zadeve, povezane z delom, vključno z dr. Laro Avsec, dr. Dani Mirnik, Lučko Böhm, dr. Tomaž Lunder in Andrejem Zorkom, predsednikom Slovenskega sveta za zdravje in varnost (ZSSS).
Epizoda 51 – Kljub visokim pričakovanjem po novem pravilniku priznali le malo poklicnih bolezni
Članek obravnava epizodo podcasta "Pod črto", ki analizira vpliv novih slovenskih predpisov o poklicnih boleznih od leta 2023. Tri leta po uvedbi uredbe epizoda ocenjuje, ali se je stanje delavcev, ki trpijo za poklicnimi boleznimi, izboljšalo. V epizodi je dr. Metoda Dodič Fikfak, specialistka za poklicno medicino, ki pojasnjuje postopek preverjanja poklicnih bolezni na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Podcast poudarja neskladja med pričakovanim in dejanskim številom poklicnih bolezni, pri čemer kaže na morebitne težave z izvajanjem ali zbiranjem podatkov.
Epizoda 50 – Nova tema o prihodnosti novinarstva: Pogled nazaj, pogled naprej
Podcast 'Pod črto' je začel z novo tematsko serijo, ki se osredotoča na prihodnost novinarstva in medijev, in sicer z epizodo, ki se ozre nazaj na vpliv digitalnih tehnologij na novinarstvo in medije.
Poklicne bolezni: Za pripravo vloge je zadolžen delavec
Članek razpravlja o novih predpisih o poklicnih boleznih v Sloveniji, s posebnim poudarkom na odgovornostih delavcev pri prepoznavanju in poročanju o morebitnih poklicnih boleznih. Poudarja zaskrbljenost zdravstvenih strokovnjakov in svetovalcev glede prehoda odgovornosti od delodajalcev in strokovnjakov na delavce. Nova uredba, ki začne veljati leta 2023, od delavcev zahteva, da predložijo vlogo za oceno poklicne bolezni, ki jo mora opraviti meddisciplinarna skupina strokovnjakov na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Kritičniki trdijo, da uredba preveč obremenjuje delavce, ki morda nimajo potrebnega strokovnega znanja ali podpore za ustrezno dokumentiranje svojih primerov. Strokovnjaki, kot sta Dani Mirnik in Lara Avsec, poudarjajo izzive, s katerimi se soočajo delavci pri krmarjenju tega procesa, medtem ko Böhmčka poudarja, da uredba delavcem ne zagotavlja ustreznih smernic ali podpore.
Stanovanjska problematika: So tržna najemna stanovanja po Sloveniji res bolj dostopna?
Članek obravnava stanovanjski stanovanjski položaj v Sloveniji in poudarja zaskrbljenost najemnikov glede naraščajočih najemnin, negotovosti glede razpoložljivosti in stresa zaradi morebitnega premestitve.
Analiza podatkov najemnic in najemnikov: Kaj vas glede vaše trenutne bivalne situacije najbolj skrbi?
V članku so predstavljene ugotovitve anonimne raziskave, opravljene med marcem in junijem 2025, ki je zbrala 756 odgovorov najemnikov in najemnikov glede njihovih zaskrbljenosti glede trenutnih stanovanjskih razmer.
Poklicne bolezni: Na podlagi novega pravilnika v letih 2023 in 2024 priznali samo 13 poklicnih bolezni
Članek obravnava nizko število uradno priznanih poklicnih bolezni v Sloveniji v primerjavi z oceno strokovnjakov. Po mnenju strokovnjakov bi morala Slovenija letno priznati med 800 in 1000 poklicnih bolezni, vendar je bilo leta 2023 in 2024 uradno diagnosticiranih le približno 13. To neskladje ima pomembne posledice za pravice delavcev, saj tisti, katerih poklicne bolezni niso uradno priznane, izgubijo dostop do dodatnih ugodnosti v okviru zdravstvenih, invalidskih in pokojninskih zavarovalnih shem.
Spregledano
Premalo ali enostransko
Zaenkrat nič označenega kot spregledano.