SloveniaLastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 2014
Lastništvo
Pod črto izdaja neprofitni inštitut "Pod črto, zavod za ustvarjanje kvalitetnega novinarstva", ki ima sedež v Ljubljani. Ni v lasti nobenega podjetja, stranke ali medijske skupine; inštitut je ustanovil in ga vodi novinar/glavni urednik Taja Topolovec.
Financiranje
Stran je brezplačna, brez plačila in se zanaša na posamezne donacije bralcev ter na nepovratna sredstva fundacij in organizacij, ki podpirajo raziskovalno novinarstvo (je del čezmejnih omrežij, kot je OCCRP).
Pripadnost in usmeritev
Pod črto nima strank, države ali lastnika podjetja in se izrecno predstavlja kot neodvisno preiskovalno in podatkovno novinarstvo (njegovo poročanje je preiskalo politični spekter).
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Bolj progresivno
- Izmerjeno iz poročanja
- Sredinana podlagi 8
50/100
Dejstva
67/100
Objektivnost
10
Članki
10
poročil
Dejstva: Kako točno članki tega medija poročajo o dejstvih, presojano glede na primarne vire in soglasje med mediji. Štejejo samo članki, ki navajajo svoje vire.
Objektivnost: Kako nevtralno je pisanje — ali poročanje ostaja brez avtorjevih lastnih preferenc in mnenj.
Nedavno poročanje
Praznujemo 12. rojstni dan: kaj vse pripravljamo za vas?
Članek obeležuje 12. obletnico ustanovitve Pod črto, neprofitnega raziskovalnega medija v Sloveniji. Organizacija, ustanovljena leta 2014 s podporo bralcev in donatorjev, je objavila več kot tisoč člankov, ki se osredotočajo na zapletena družbena vprašanja in pozitivne spremembe. Članek poudarja njihovo hvaležnost do podpornikov in opisuje prihajajoče projekte, vključno s tremi novimi raziskovalnimi serijami, novo sezono njihovega podcasta, multimedijskimi zgodbami za platforme družbenih medijev in vikendnimi novicami.
Pod črto priporoča: Za vas smo pripravili poletni jagodni izbor
V članku so predstavljene tri ločene preiskovalne poročila, ki zajemajo različne teme. Prvič, razpravlja o britanski preiskavi Guardian o nevarnostih vrste morskih alg Ulva armoricana, ki je povzročila smrtne nesreče zaradi emisij vodikovega sulfida zaradi razpadanja. Drugič, poudarja podatke iz Marshallovega projekta, ki kažejo desetkratno povečanje dnevnih aretacij otrok s strani ameriškega urada za priseljevanje in carino (ICE), zlasti pod drugim mandatom Donalda Trumpa, z več kot 550 otroki, ki so bili aretirani vsak dan in mnogi so bili zadržani nad zakonsko predpisano 20-dnevno obdobje. Tretjič, sklicuje na nizozemski časopis de Volkskrant, ki je poročal o neuspešni oceni obveščevalnih podatkov nizozemskih civilnih in vojaških obveščevalnih služb, ki so zmanjšali verjetnost ruske invazije na Ukrajino pred februarsko 2022 invazijo, kljub opozorilom zaveznikov.
Poročilo o delu v marcu in aprilu 2026: Novi preiskovalni projekti in možnost podpore s SMS donacijami
V članku "Pod črto" je posodobljena informacija o njihovih dejavnostih v marcu in aprilu 2026, v katerem so izpostavljeni novi raziskovalni projekti in nova metoda donacije prek SMS-a. Organizacija se zahvaljuje donatorjem, ki so podprli njihovo delovanje v letu 2026, in poudarja, da njihova vsebina zaradi te podpore ostaja brezplačna in brez oglasov. Omenijo tekoče zbiranje podatkov in pripravo na nove preiskave v okviru projekta, ki ga financira Ministrstvo za kulturo, z naslovom "Sistemski problemi pod mikroskopom". Vendar pa ugotavljajo, da financiranja še niso prejeli, saj ministrstvo načrtuje povračilo stroškov po uravnoteženju proračuna septembra 2026.
Poročilo o delu v januarju in februarju 2026: Obljubili smo veliko novih vsebin, tukaj so
Pod črto, slovenska platforma za raziskovalno novinarstvo, je objavila nove vsebine, objavljene januarja in februarja 2026, vključno s šestimi novimi raziskovalnimi članki, petimi podcast epizodami in multimedijsko vsebino na njihovih profilih na družbenih omrežjih. Vsebina se osredotoča na teme, kot so zdravstvena oskrba, kultura, mediji, stanovanjska vprašanja in nasilni kriminal.
Analiza podatkov policije o nasilnem kriminalu: Največ kaznivih dejanj zoper življenje in telo je storjenih ob sobotah
V članku je predstavljena analiza policijskih podatkov o nasilnih kaznivih dejanjih v Sloveniji med januarjem 2014 in novembrom 2025. Opominja se, da se je število nasilnih kaznivih dejanj proti življenju in telesu zmanjšalo med pandemičnim letom 2020, vendar se je od takrat znova povečalo. Analiza vključuje vse zaključene primere, ki jih je obdelala policija, na podlagi datuma končnega dokumenta (kot je kazenska obtožba ali policijsko poročilo). Podatki za leto 2025 so nepopolni, saj analiza zajema le do novembra 2025. Študija poudarja trende v stopnjah kriminala sčasoma in poudarja pomen upoštevanja časovnega okvira policijske dokumentacije namesto dejanskega pojava kaznivih dejanj.
Epizoda 52 – Postopek verifikacije poklicne bolezni je za delavca brez strokovnega ozadja zahteven
Ta oddaja "Pod črto" obravnava postopek preverjanja poklicnih bolezni po novih predpisih, uvedenih leta 2023. V njej so opisani koraki, potrebni za pripravo vloge, poudarjene najpogosteje preverjene poklicne bolezni v Sloveniji in opredeljeni poklici, ki imajo najvišje stopnje priznanja za take bolezni.
Epizoda 51 – Kljub visokim pričakovanjem po novem pravilniku priznali le malo poklicnih bolezni
V epizodi 51 podcasta 'Pod črto' je poudarek na novi uredbi o poklicnih boleznih, uvedeni v Sloveniji leta 2023. Cilj uredbe je bil sistematično organizirati priznavanje poklicnih bolezni, ki niso bile urejene več kot desetletje. Tri leta po sprejetju uredbe se v epizodi oceni, ali se je stanje za tiste, ki trpijo za poklicnimi boleznimi, izboljšalo. Analiza primerja pričakovano letno število poklicnih bolezni z dejanskimi številkami.
Epizoda 50 – Nova tema o prihodnosti novinarstva: Pogled nazaj, pogled naprej
V članku je predstavljena nova serija podcastov, ki se osredotoča na prihodnost novinarstva in medijev, in sicer z epizodo, ki se ozre nazaj na vpliv digitalnih tehnologij na medije in novinarstvo.
Poklicne bolezni: Za pripravo vloge je zadolžen delavec
V članku so obravnavane nove predpise o poklicnih boleznih v Sloveniji, ki se posebej osredotočajo na odgovornosti delavcev pri pripravi zahtevkov za preverjanje. V članku so poudarjene pomisleke medicinskih strokovnjakov in svetovalcev glede prehoda odgovornosti od delodajalcev na zaposlene. Nova uredba od delavcev zahteva, da med preventivnimi zdravstvenimi pregledi obvestijo svoje delovno mesto, osebnega zdravnika in druge zadevne strani o morebitnih poklicnih boleznih. Vendar uredba ne določa, kako naj se to obvestilo zagotovi ali zahteva formalno dokumentacijo. Strokovnjaki trdijo, da je breme v celoti naloženo delavcu, kar otežuje postopek za tiste, ki nimajo strokovne podpore. V članku je omenjeno, da se postopek preverjanja začne s tem, da zaposleni predloži zahtevek interdisciplinarni skupini strokovnjakov na Kliniku za medicino dela, promet in šport (KDPIMŠ), vendar obstajajo pomisleki glede tega, ali delodajalci pravilno razlikujejo med poklicnimi boleznimi in drugimi pogoji, ki omejujejo delovno sposobnost.
Stanovanjska problematika: So tržna najemna stanovanja po Sloveniji res bolj dostopna?
V članku so obravnavani stanovanjski najemni stroški v Sloveniji, pri čemer so izpostavljene skrbi najemnikov glede naraščajočih najemnin, negotovosti pri obnovitvi najemnine in morebitne potrebe po premestitvi. Eden najemnik izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega premestitve in stresa pri iskanju novega nastanitve, drugi pa skrbi zaradi začetka šolanja svojega otroka in pomanjkanja gotovosti glede prihodnjega stanovanja.