Kresnice, znanstveniki in narodni stručnjaki opozorijo, da se v poslednjih deset godina karakteristično smanjio broj divnih žuželki, koje su bile u prošlosti pogosta posnetka v nočnih noćeh. Po podatkih, ki jih je predstavila Špela Dimič v svoji raziskavi *Izkušnje z naravo do dopolnjenje 12. leta starosti treh generacija*, so se časi potpuno promijenili. Drugici danes ne piskajo več na travo, ne lovijo kresničk, in to zaradi večje izgube stika z naravo. Njihov stik zjalvo je posta nara manj pogosten, kar je uključilo tudi izgubo tradicionalnih aktivnosti, kot lovljenje je kresničk.
Iako je oko 90 posto starih roditelja u starijoj dobi imalo manje djece, u današnjem svijetu ima mnogo manje djece.
Bostonski znanstvenici sa Sveučilišta Tufts tako su u reviji *Bioscience* poudarili, da so kresnice močno ugrožene. Predvsem zbog kršenja prirodnih staništa, svetlobnega onesnaženja i uporabe pesticida. Omenjeno je bilo, da kresnice nemaju više mogućnosti za dovršavanje svog životnog ciklusa, jer su tako izgubile svoje domače kraje. Svetlobno onesnaženje pa je usodno premotilo njihov ritual parenja. Biologinja Sara Lewis je dejala, da je to faktor zelo važan na utjecaju njihove izgube. Znanstvenici tako napovedali, da kresnice sprejema možno vjo v "hoti apokalipsko" stanje, kjer bi vkratka vstopile. U SAD-u u Kanadi je ocena, da je v temnom trenutku 11 procenata porast tik predum izjem.
Za opazovanje kresnica je ključno odabrati pravilno vrijeme u mestu. Najbolji rezultati se doseže, ako se izabere toplo (nad 18 °C) u miren večer brez vetra, približno uro po sončnem zahodu (med 21.30 u 23. uro). To je vrijeme, ko se pojavi vrhunec njihovega paritvenega obdobja. Najbolje oblasti za opazovanje kresnica so Ljubljansko barje, Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki, Dolina reke Krke, Kočevski gozdovi in robovi gozdov ob Cerkniškem jezeru, Loški dolini. Na mestih je svetlob manjnega onesnaženja, kar omogoča bolje vidnost kresnic.
To je važna činjenica, jer znači, da su njihove mlade vrlo ranjive. U Sloveniji su najpogosteje tri vrste kresnica: velika, talijanska i mala kresnica. Tomi Trilar, muzejski svetnik u Prirodoslovnem muzeju u jednoj od najpoznatijih stručnjaka za nevretenčarje u Sloveniji, rekao je, da se još ne čuju stručne razlage, da bi kresnice bile pred izumrtjem, i previše pa res, da bi naša polja sve intenzivirana. Najrađe imaju vlažna okolja, kot so sovirje, močje barje u vla gozdovi.
Trilar je podčrtal, da gde so še ohranjeni naravni habitat, tam so sigurno kresnice. Tudi v določenih vinorodnih okolih, kot so Halozah ali Slovenskih goricah, so še vedno zelo veliko kresnice.
Po podatcima, koji je objavio Tomi Trilar, broj životinja svake godine u prosjeku opada za 2,5 posto. Više od 40 posto svih životinja je u opasnosti od izumiranja. Na kraju pa se Trilar još uvijek sjeća svojih dječjih dana, kada je morala po gotovo svakom izletu očistiti celotno automobilsko odijelo, toliko je bilo tada životinja.
★
Neka vijesti ostanu poštene.
ObjectiveNews financiraju čitatelji i bez oglasa je – pristranost vam pokazujemo, ne skrivamo. Podržite neovisno novinarstvo za 5 €/mjesec.
Postani podupiratelj
Slovenia
