Vidéo: Un homme s'est immolé sous les yeux de passants

Pred sedežem Združenih narodov v New Yorku se je v četrtek zgodil grozljiv incident, v katerem je moški zažgal svoje telo v znak protesta za Tibet. Dogodek je postal tematsko središče globalne pozornosti, ker je bil povezan s politiko Kitajske v Tibetu in z večletim izzivom tibetanskih aktivistov. Incident se je zgodil okoli 19. ure po lokalnem času na križišču 43. ulice in Prve avenije, blizu sedeža ZN. Nadzorne kamere so posneli trenutek, ko je moški razprl tibetansko zastavo in se nato zažgal. V kritičnem stanju so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je uradno razglasili za mrtvega. Preiskava okoliščin incidenta še poteka, medtem ko je motiv uradno še ni znan.

Na kraju dogodka so policisti našli lističe z napisom "Kitajska, ven iz Tibeta", kar kaže na povezavo protesta s tibetanskimi organizacijami ali ideologijo. Tibetanska zastava, ki je ostala na pločinku približno eno uro, je postala simbol tibetanskega odpora proti kitajski oblasti. Ta zastava je povezana z neuspešno vstajo leta 1959, ko je kitajska vojska zatrla protestante. Po tem dogodku je tibetanski duhovni vodja Dalajlama pobegnil v Indijo, kjer je ustanovil tibetanski parlament in vlado v izgnanstvu. Kitajska ne priznava teh institucij in vztraja, da je Tibet del Kitajske od 13. stoletja. Leta 1951 je Kitajska prevzela nadzor nad regijo, kar je označila kot "mirno osvoboditev".

Pozornost mednarodne skupnosti je vzbudila tudi izjava tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja ZN Antona Guteressa, ki je izrekal sožalje družini žrtve. Tiskovna agencija AFP je poročala, da je moški, ki je izvajal protest, verjetno protibetanski aktivist, kljub temu pa je motiv uradno še ni znan. Predsednik Mednarodne kampanje za Tibet Tencho Gyatso je identificiral žrtvo kot Lobga Rangzena, neutrudnega zagovornika Tibeta, ki se je posvetil mirnemu osveščanju o krizi človekovih pravic v Tibetu. Gyatso je dodal, da je Rangzen kritičen do novega kitajskega zakona o spodbujanju etnične enotnosti in napredka, ki ga Peking opisuje kot usmerjenega v vzpostavitev skupne nacionalne identitete med etničnimi skupinami. Tuji aktivisti pa menijo, da bo ta zakon še bolj zmanjšal pravice etničnih manjšin, kot so Ujguri in Tibetanci.

V preteklosti so v Tibetu že prišli do podobnih incidentov, kjer so aktivisti izvedli samosežige v znak protesta proti politiki Pekinga. Kitajska je nadzor nad Tibetom prevzela leta 1950, kar je povzročilo večjo stopnjo kontrole nad regijo. Vsi ti dogodki so pokazali, da je tibetanska vlada v izgnanstvu v nasprotju z kitajsko politiko, ki jo ne priznava. Čeprav so bile preteklosti dogodki zelo dramatične, sodobni protesti vključujejo tudi drugačne metode, kot je zažiganje, ki je postalo v zadnjem času pogosto uporabljeno orudje za izražanje nemira in nezadovoljstva.

Ker je incident še vedno v preiskavi, so informacije o identiteti moškega in njegovih stikih s tibetanskimi organizacijami še vedno nedoločene. Medtem ko so policiste na kraju dogodka pripravili za pregled, so tiskovni organi in aktivisti poudarili pomembnost tega dogodka za globoko politično in kulturno tematiko. Vse to kaže, da je tibetanska vprašanja še vedno v centru globalne debate, kjer se med demokratičnimi vrednotami in tradicijo, ter među narodov in etničnih skupin, pojavljajo kompleksne konflikte, ki jih je težko rešiti.