FUGA boldly and defiantly invites student performances from across Europe

Na dan državnosti in 31. praznika Občine Žiri je v Galeriji v zvoniku cerkve sv. Martina odprta razstava likovnih in rokodelskih del, katerih avtorja sta Gorenjca Franci Markovec in Lojze Fister. Razstavo je pripravilo Romarsko društvo ŠmaR Žiri, in je bilo odprtje lepo nadaljevanje praznovanja. Večina prisotnih se je že prej udeležila slovesne svete maše za domovino, ki jo je daroval župnik Andrej Jemec ob somaševanju žirovskega rojaka g. Petra Žaklja, ter krajšega koncerta Pihalnega orkestra Alpina na dvorišču za cerkvijo. Župan Franci Kranjc je na levi.

Slovesni dogodek so začeli pevci Moškega pevskega zbora Alpina z državno in žirovsko himno. Sledila sta nagovora predsednika oz. božjepotnika Matjaža Oblaka in žirovskega župana Francija Kranjca. Oba sta namenila pozdrave avtorjema in gostom ter se hkrati zahvalila prisotnemu gospodu Jemcu za slovesno mašo. Ker je bila med obiskovalci razstave tudi zelo priznana zdravnica, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, smo tudi njo prosili, da nam spregovori. Matjaž Oblak je opisal, kaj vse je razstavljeno na razstavi in potek priprave razstave.

Rokodelska razstava Lojzeta Fisterja. Pokrajina, svetloba in dediščina na slikarskem platnu. Franci Markovec iz Žej pri Naklem se s slikarstvom ukvarja zadnjih petindvajset let in se je s svojimi deli predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, leta 2015 pa za svoje ustvarjanje prejel tudi priznanje Zveze likovnih društev Slovenije. V njegovih delih je močno čutiti navezanost na naravo, ki je njegov osrednji likovni motiv. Na njegovih slikah ima svetloba posebno pripovedno moč in ustvarja občutek topline, skrivnostnosti ter življenjske energije. V svoja dela pa umešča tudi ljudi, živali in arhitekturne motive, saj želi ohranjati spomin na izginjajočo slovensko kulturno dediščino. Pred leti je na domačiji uredil pravo galerijo, prostor srečevanj, ustvarjalnosti in prijateljstva.

Lojze Fister je bil doma na Jamniku nad Kropo, po poroki in ustvarjanju družine pa živi na Loki pri Tržiču. Po poklicu je bil varilec, v domači delavnici pa je vseskozi ustvarjal kaj novega – od ptičjih hišic do klopi in drugih izdelkov. Veliko veselje mu je bilo obiskovanje gora, kjer je občudoval lepote stvarstva. Odkar je v pokoju, se preizkuša tudi v ustvarjanju miniaturnih predmetov oz. orodij, ki so jih ali jih še uporabljajo na kmetijah. Načrtovanje in sama izdelava pripomočkov mu ne predstavljata posebnih težav, saj je odraščal na kmetiji in tudi kasneje ves čas ohranjal stik s kmečkim delom ob pomoči sorodnikom pri kmečkih opravilih.

Ob zaključku prireditve so pevci Moškega pevskega zbora Alpina zapeli še tri pesmi in obiskovalci so ob ogledovanju razstavljenih slik in predmetov Francija Makovca in Lojzeta Fistra živahno izmenjevali mnenja ter obujali spomine, ki so jih vračali k doživljanju lepot slovenske pokrajine, obiskovanju znanih romarskih cerkva ter uporabi kmečkih orodij v preteklosti. Prišlo je do napake pri nalaganju naslednjega članka.

Kontakti:

Lokacija:

Družina d. o. o.

Krekov trg 1

1001 Ljubljana

V tokratni oddaji Kulturni izziv je bila gostja voditeljice Uršule Godec dolgoletna ustvarjalka v kulturi Jasna Orešič. Pred kratkom so ji v Poljčanah podelili zahvalno listino Občine Poljčane, saj že vrsto let deluje v občini na več področjih kulture. Je pevka, ljubiteljska igralka, organizatorka in povezovalka ter še veliko več. Prejem zahvalne listine je v bistvu zame izjemna čast. Čeprav, bom rekla, saj se doprinos vsakodnevno opazi, ne? Vendar pa, ko prejmeš nekaj takega, kar ti potem ostane za celo življenje, je vsekakor izjemna dodana vrednost. In sploh, ker je šlo tokrat v roke kulture, se mi zdi, da je to še bolj posebno, ker na kulturo velikokrat pozabimo. Kultura je na splošno velikokrat ob velikih dogodkih v ospredju, sicer pa nekje ob strani. In tega se Jasna Orešič tudi zaveda. Se mi zdi, da ljudje še nekako radi gremo na kake koncerte, predstave, kjer je to organizirano s strani poklicnih igralcev, poklicnih pevcev in teh, ki se res profesionalno s tem ukvarjajo. Pozabimo pa na ljudi iz svojega domačega kraja, ki se morda celo včasih bolj kvalitetno pripravijo na nek dogodek, ki daje vse svoje ambicije, vse svoje želje, ves svoj prosti čas v izvedbi nekega projekta. In to govoriva včasih o mesecih, tudi letih, ne? In nekako se mi zdi, da ta kultura dostikrat nima dovolj nekega slišanega, dovolj glasu. Pa je prav, da bi jo imela, zaradi tega, ker tudi vsi profesionalci so pričeli, večina, v ljubiteljski kulturi.

Veliko let je že v Kulturno-umetniškem društvu Janko Živko Poljčane, že od mladosti. V pogovoru je naštela še nekaj društev, ki delujejo v občini Poljčane, samostojno delajo in se tudi povezujejo. Samo je pevka v vokalni skupini Bleščice. Začela je pravzaprav peti, nato se je pridružila igralcem v dramski skupin. V društvu je bila še bolj aktivna na vodstvenih mestih, tudi v izvršnem odboru. Naštela in opisala je vse sekcije, kako delujejo, kaj delajo. In se spomnila tudi na dogodke, ki jih tradicionalno organizirajo vsako leto, nekatere pa so