Without engineers, there is no technological future

Slovenija potrebuje ustvarjalce tehnologij – to dejstvo se ponavljajoče poudarja v številu medijev, ki poročajo o razvoju in izobraževanju v tehnološkem sektorju. Poletna šola Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani, ki se poteka od 29. junija do 3. julija 2026, predstavlja eno izmed ključnih nalog v tem smislu. Več kot 120 mladih, vključno z osnovnošolcemi, dijaki in študenti, se vključuje v študij, kjer razvijajo računalniško mišljenje, ustvarjalnost in sposobnost reševanja kompleksnih problemov. Ta šola ni samo osebje, ampak tudi metoda, ki omogoča mladim, da se spopadata z tehnologijo kot sredstvom ustvarjanja, ne kot samo orodjem za uporabo.

Šola FRI vključuje devet delavnic, ki se osredotočajo na sodobne tehnologije, kot so videoigre, robotika, senzorji, kvantno računalništvo, računalniški vid, interaktivne aplikacije in 3D-modeliranje. Udeleženci se torej ne omejujejo na uporabo tehnologije, temveč jo razvijajo in ustvarjajo. To je v skladu z misijo šole, ki želi mlade spodbuditi, da postanejo ustvarjalci digitalnih rešitev, ne le njihovi uporabniki. Miha Bejek, ki organizira poletno šolo, poudarja, da je cilj šole, da mladi razvijejo ideje, ustvari projekte in spoznajo, da lahko tudi sami soustvarjajo tehnologije prihodnosti.

Profesor Matevž Pesek, en od mentorjev šole, dodaje, da delavnice otrokom približujejo svet računalništva in ustvarjalnega reševanja problemov. Šola želi pokazati, da tehnologija ni le nekaj, kar uporabljamo, ampak orodje, s katerim lahko ustvarjamo, raziskujemo in razvijamo nove ideje. To pomeni, da je Poletna šola FRI ne samo izobraževalna aktivnost, temveč tudi socialna in kulturna, ki spodbuja mlade, da razmislejo drugače in se vključijo v tehnološki razvoj.

Zgodba Inženirke leta 2024, Rebeke Kropivšek Leskovar, je primer tega, kako en teden v Poletni šoli lahko spremeni pogled na prihodnost. Ko je osnovnošolka prvič resneje spoznala svet računalništva in tehnologije, je svojo pot nadaljevala v svetu raziskovanja in razvoja. Danes je raziskovalka na FRI, kjer deluje kot članica Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije. Njegova zgodba je dokaz, da Poletna šola FRI lahko postane vir inspiracije in usmerjenja za mlade.

V zadnjih dvema desetletjih je Poletna šola FRI gostila približno 2.000 mladih, ki so skozi več kot 100 delavnic raziskovali področja računalništva, informatike in sodobnih tehnologij. To je v skladu z poročilom o razvoju 2025, ki ga je pripravil UMAR. Poročilo opozarja, da ustvarjalnost v Sloveniji še vedno ni postavljena v središče vzgojno-izobraževalnega sistema. Domišljija je med najmanj cenjenimi lastnostmi otrok med državami EU, slovenski 15-letniki pa pri ustvarjalnem mišljenju dosegajo podpovprečne rezultate in so med manj samozavestnimi pri ustvarjanju novih idej.

Ta dejstva poudarja pomembnost pobud, kot je Poletna šola FRI. Mladim ne omogočajo le stika z najnovejšimi tehnologijami, temveč razvijajo način razmišljanja, ki spodbuja ustvarjalnost, raziskovanje in samozavest pri iskanju novih rešitev. Te kompetence so po ocenah Evropske komisije in OECD vse bolj potrebne tako gospodarstvu kot družbi prihodnosti.

Na drugi strani pa se raziskava o stanju žensk v tehnologiji povezuje z mednarodnim trendom. Svetovni dan inženirk, ki ga pod pokroviteljstvom UNESCO obeležujemo 23. junija, opozarja, zakaj si Slovenija in Evropa ne moreta več privoščiti spregledanih žensk v tehnologiji. Mednarodne raziskave kažejo, da v EU ženske predstavljajo 48 odstotkov doktorskih diplomantov, a prav na prehodu v tehnološko prakso pride do prvega sistemskega zloma. V inženirstvu je žensk le 29 odstotkov, v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah pa zgolj 21 odstotkov. Drugi zlom sledi v inovacijskem gospodarstvu: med ustanovitelji tehnoloških zagonskih podjetij je žensk 14,8 odstotka, med prijavitelji patentov pa le 9 odstotkov.

Dr. Maja Zalaznik, predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, poudarja, da znanost in inženirstvo sta temelj reševanja globalnih izzivov. Če pri tem odvračamo ali izgubljamo dekleta in ženske, izgubljamo znanje, ki ga nujno potrebujemo. Metka Škofic, urednica iniciative "Inženirke in inženirji bomo!", opozarja na bazen talentov za inovacijski potencial. Inženirstvo danes odloča o tem, kako bomo živeli jutri. Če pri razvoju rešitev ne sodeluje polovica talentov, si kot družba zavestno znižujemo kakovost inovacij.

Slovenija se v tem kontekstu ukvarja z cilji, da vsaj 25 odstotkov deklet postane nova normalnost na pod-zastopanih inženirskih študijah. Cilj je v skladu z evropskim ciljem 40-odstotnega vpisa deklet na terciarne STEM študije. K uresničevanju ambicije prispeva tudi platforma KAMbi, ki mladim predstavlja priložnosti STEM poklicev prihodnosti. Jelena Barukčić Jelečević iz AHK Hrvaško-nemške gospodarske zbornice poudarja, da ne gre za kvote, temveč za odstranjevanje ovir – od stereotipov do pomanjkanja informacij in zgledov. Ko dekleta vidijo, kaj inženirstvo v resnici je, zanimanje obstaja. Raziskave potrjujejo, da so pri STEM predmetih enako uspeš