V poročilu je navedeno, da je stopnja rodnosti v Sloveniji od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja nižja od ravni nadomestitve, leta 2003 pa je dosegla najnižjo stopnjo 1,20. Čeprav je prišlo do nekega okrevanja, je bilo število rojstev v letu 2024 manjše kot leta 2003 zaradi manjše število žensk v rodni dobi. Dr. Matjaž Gams iz inštituta Jožef Stefan pojasnjuje, da kulturni in ideološki premiki, vključno s spremembami življenjskih strategij, vrednot, družinskih struktur in nestabilnosti na delovnem mestu, prispevajo k upadu. V članku je tudi omenjeno, da se je povprečna starost Slovencev v zadnjih 30 letih povečala za 7,3 leta, medtem ko se je pričakovana življenjska doba povečala za 13 let.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je demografska kriza opredeljena kot kulturno in ideološko usmerjena grožnja za zahodno civilizacijo, poudarja pa skrbi glede nacionalnega preživetja in kulturne identitete.
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 55): Factuality is high as the article presents demographic data and references credible sources like OECD, IMF, and academic experts. However, the article frames the issue in a culturally charged and alarmist manner, which affects objectivity.






