Spletne prevare niso več omejene na sporočila s slovničnimi napakami in sumljive povezave
Podjetje A1 Slovenija je v okviru meseca ozaveščanja o kibernetski varnosti sprožilo kampanjo socialne odgovornosti v sodelovanju z vplivnikom Robertom Roskarjem, s katero so želeli prikazati vse večjo sofisticiranost spletnih prevar, ki jih poganjajo umetne inteligence. Iniciativa je vključevala objavo videa, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, v katerem je Roskar pozival uporabnike, da sodelujejo v lažni nagradni igri, kjer so obljubljeni neskončni mobilni paketi in brezplačni telefoni. Podatki iz eksperimenta so pokazali, da je video dosegel več kot 60.000 ogledov, skoraj 2.000 ljudi pa je obiskalo simulirano spletno stran, pri čemer je 80,8 odstotka od njih poskusilo sodelovati v nagradni igri. Visoka stopnja angažiranosti poudarja, kako enostavno lahko prepričljive lažne informacije in posnemanje blagovnih znamk premostijo tradicionalno skepso glede tipkarskih napak ali sumljivih povezav. Kampanja je potekala hkrati z poročili SI-CERT, ki so pokazala 35-odstotno povečanje števila kibernetskih incidentov v letu 2025, kar je skupaj znašalo 6.196 primerov in je povzročilo 40,4 milijona evrov prijavljenih izgub. Uporabniki, ki so kliknili gumb za prijavo, so bili preusmerjeni na izobraževalne vire na platformi "Spletne brihte 2.0", namesto da bi bili izpostavljeni dejanskemu zbiranju podatkov.
Podjetje A1 Slovenija je razkrilo, da je 80,8 odstotka obiskovalcev spletne strani, ki simulira nagradno tekmovanje, poskusilo sodelovati v lažni nagradni igri, kar kaže, kako enostavno lahko umetna inteligenca omogoča spletne prevare. Telekomunikacijsko podjetje je to ozaveščevalno kampanjo začelo med mesecem kibernetske varnosti, da bi opozorilo na vse bolj sofisticirane digitalne prevare. S kombinacijo prepoznavne osebe, zaupanljive blagovne znamke in privlačne ponudbe je bila kampanja namenjena temu, da pokaže, kako težko je danes ločiti resnične promocije od zavajajoče vsebine, ki jo ustvarjajo orodja umetne inteligence. Kampanja je vsebovala video, ki ga je ustvarila umetna inteligenca in v katerem je nastopal priljubljeni voditelj Robert Roskar.
V posnetku je Roskar pozval gledalce, naj sodelujejo v izmišljenem tekmovanju, kjer so nagrade bile brezplačne mobilne storitve za vse življenje in brezplačni telefoni. Video je bil objavljen na družbenih omrežjih in je dosegel več kot 60.000 ogledov. Približno 2.000 uporabnikov je obiskalo simulirano spletno stran, povezano s promocijo. Namesto zbiranja osebnih podatkov, klik na gumb za prijavo uporabnike je preusmeril na razlago eksperimenta in nasvete za prepoznavanje spletne prevare na izobraževalni platformi Spletne Brihte 2.0. Roskar je izjavil, da ga je videti, kako govori besede, ki jih v resnici nikoli ni izrekel, osveščilo o tem, kako daleč je napredovala tehnologija umetne inteligence.
Zaupal je, da takšna vsebina lahko hitro prepriča ljudi, še posebej, če se zdi, kot da izvira od nekoga, ki ga poznajo in mu zaupajo. Njegovi starši so video prepoznali kot umetno ustvarjeno, vendar so še vedno verjeli, da tekmovanje za nagrado obstaja. Ta odziv je poudaril njegov motiv za vključitev v kampanjo, katere cilj je pokazati, da ne vse, kar vidimo na spletu, ni nujno resnično. Spletna prevara ni več omejena na sporočila, ki vsebujejo pravopisne napake ali sumljive povezave, ki so jih enostavno opaziti na prvi pogled. Danes goljufi uporabljajo umetno inteligenco za ustvarjanje prepričljivih lažnih videoposnetkov in izkoriščajo podobe znanih oseb in blagovnih znamk. Podatki SI-CERT-a kažejo na obseg teh groženj.
Organizacija je v letu 2025 obravnavala 6.196 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 35-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Poročane izgube zaradi spletne prevare so dosegle 40,4 milijona evrov. Med obravnavanimi incidenti je bilo 1.995 primerov "phishinga". Podjetje A1 Slovenija je v preteklih letih preizkušalo previdnost uporabnikov s pomočjo SMS opozoril o nevarnih povezavah. Lani je kampanja za ozaveščanje pokazala, da je 10 odstotkov prejemnikov kliknilo na takšne povezave, kar je manj kot 30 odstotkov leto prej. Ta trend kaže na večjo pozornost glede tradicionalnih vrst prevar. Vendar pa trenutna kampanja opozarja na novo past. Tudi če uporabniki ugotovijo, da je video ustvarjen z umetno inteligenco, lahko še vedno verjamejo ponudbi, ki je v njem predstavljena.
Zato je preverjanje pristnosti videa samo po sebi nezadostno; uporabniki morajo tudi oceniti verodostojnost same ponudbe. V realnem napadu bi lahko bila podobna nastavitev uporabljena za pridobivanje osebnih ali bančnih podatkov. Visoka stopnja interakcije v simulaciji kaže, kako široko lahko takšna vsebina doseže uporabnike na družbenih omrežjih. Čeprav je bilo število obiskov spletne strani nižje od števila ogledov videa, je bila odzivnost med tistimi, ki so obiskali spletno stran, izjemna. Kampanja je praktična demonstracija sodobnih tehnik socialnega inženirstva. Poudarja potrebo po nenehnem izobraževanju o temah kibernetske varnosti, ki so na voljo preko brezplačnih platform.
Rezultati kažejo, da je zaupanje v poznane osebnosti še vedno glavna ranljivost za uporabnike interneta. Goljufi izkoriščajo to zaupanje, da premostijo začetno skeptičnost. Vključitev umetne inteligence v goljufive dejavnosti je dvignila raven tveganja tako za potrošnike kot za strokovnjake za varnost. S tehnološkim napredkom se spreminjajo tudi metode, ki se uporabljajo za prevaro. Uporabnikom se priporoča, da ohranijo skeptičen odnos do ponudb, ki se zdijo pre dobre, ne glede na način, na katerega so predstavljene. Kampanja se je zaključila z usmerjanjem udeležencev k virom, kjer lahko izvejo, kako prepoznati in se izogniti prihodnjim poskusom digitalne prevare.
Državni center za odzivanje na kibernetske incidente (SI-CERT) je odkril novo goljufijo, ki je namenjena uporabnikom WhatsApp-a v Sloveniji. Prevara vključuje prejemanje sporočila od znanega stika, ki vsebuje povezavo do lažne spletne ankete. Ko žrtve poskušajo glasovati, jih navedejo, naj vpišejo svojo telefonsko številko in nato vpišejo osemmestno kodo v aplikacijo WhatsApp ali skenirajo QR kodo. Ta postopek ne odloča o glasovanju, ampak namesto tega pooblasti novo napravo, da se poveže s računom žrtve WhatsApp, pri čemer izkoristi funkcijo več naprav platforme. Ko se napadalci enkrat povežejo, dobijo dostop do nedavnih pogovorov, stikov in skupin, kar jim omogoča, da pošljejo nadaljnja goljufiva sporočila pod žrtvino identiteto. SI-CERT ugotavlja, da WhatsApp običajno hitro odkrije takšno zlorabo in začasno blokira ogrožen račun za približno 24 ur, v tem času pa žrtev izgubi dostop. Uporabnikom je priporočljivo, da v svojih nastavitvah preverijo razdelek "Povezane naprave", da odstranijo vse nepriznane naprave in opozorijo svoje stike, če sumijo, da so ogrožene.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o kibernetski nevarnosti in daje tehnične nasvete na podlagi uradnih opozoril nacionalnega varnostnega organa. To je dejanski, informativni članek o digitalni varnosti brez političnega načrta, partizanskega okvirja ali ideološkega nagibanja.
Zakaj dejstva (100): This article provides a highly accurate account of the scam, detailing the social engineering aspect where messages come from compromised contacts. The technical explanation of linking devices via QR code or code entry matches the primary source exactly.
Zakaj objektivnost (100): The writing style is objective and educational. It avoids fear-mongering and clearly distinguishes between the user action and the attacker's intent, maintaining a professional journalistic standard.
Podjetje A1 Slovenija je izvedlo kampanjo za ozaveščanje o kibernetski varnosti, pri čemer so uporabili umetno inteligenco za ustvarjanje videoposnetka "deepfake", v katerem je nastopal znani televizijski voditelj Robert Roskar. Video je gledalce pozival k sodelovanju v izmišljenem nagradnem natečaju, kjer so lahko osvojili brezplačni telefon ali doživljenjsko mobilno naročnino. Simulirana spletna stran je privabila skoraj 2.000 obiskovalcev, medtem ko je video sam dosegel več kot 60.000 ogledov. Približno 80,8 odstotka obiskovalcev spletne strani je poskusilo sodelovati v lažnem natečaju, preden so si ogledali razlago o testu in nasvete za prepoznavanje spletnih prevar. Cilj iniciative je bil pokazati, kako enostavno lahko privlačne ponudbe spregledajo previdnost uporabnikov, ter poudariti dvojno vlogo umetne inteligence, tako pri ustvarjanju sofisticiranih napadov "phishing" kot pri pomoč pri odkrivanju varnostnih anomalij.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek nepristransko poroča o kampanji za ozaveščanje o kibernetski varnosti v podjetju, pri čemer se osredotoča na statistične rezultate in tehnične metode, ne da bi uporabljal polne izraze ali zavzemal stališče o širših političnih vprašanjih.
Podjetje A1 Slovenija je v okviru meseca ozaveščanja o kibernetski varnosti sprožilo kampanjo socialne odgovornosti v sodelovanju z vplivnikom Robertom Roskarjem, s katero so želeli prikazati vse večjo sofisticiranost spletnih prevar, ki jih poganjajo umetne inteligence. Iniciativa je vključevala objavo videa, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, v katerem je Roskar pozival uporabnike, da sodelujejo v lažni nagradni igri, kjer so obljubljeni neskončni mobilni paketi in brezplačni telefoni. Podatki iz eksperimenta so pokazali, da je video dosegel več kot 60.000 ogledov, skoraj 2.000 ljudi pa je obiskalo simulirano spletno stran, pri čemer je 80,8 odstotka od njih poskusilo sodelovati v nagradni igri. Visoka stopnja angažiranosti poudarja, kako enostavno lahko prepričljive lažne informacije in posnemanje blagovnih znamk premostijo tradicionalno skepso glede tipkarskih napak ali sumljivih povezav. Kampanja je potekala hkrati z poročili SI-CERT, ki so pokazala 35-odstotno povečanje števila kibernetskih incidentov v letu 2025, kar je skupaj znašalo 6.196 primerov in je povzročilo 40,4 milijona evrov prijavljenih izgub. Uporabniki, ki so kliknili gumb za prijavo, so bili preusmerjeni na izobraževalne vire na platformi "Spletne brihte 2.0", namesto da bi bili izpostavljeni dejanskemu zbiranju podatkov.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja prizadevanja podjetij za ozaveščanje o kibernetski varnosti ter statistične podatke na nevtralnem način, brez vključevanja v politične spore ali ideološke interpretacije.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.