Kuba zaradi pritiska ZDA odobrila zgodovinsko reformo socialističnega modela

Kuba je napovedala zgodovinsko gospodarsko reformo, katere cilj je odprtje vrat zasebnim podjetjem, kar pomeni pomemben premik v njenem dolgoletnem socialističnem modelu. Reforme, ki jih je odobrila kubanska nacionalna skupščina, predstavljajo eno najbolj bistvenih sprememb od kubanske revolucije leta 1959.

Reforme vključujejo dovoljenje tujim vlagateljem, da ustanovijo samostojna podjetja brez oblikovanja skupnih podjetij z državo, pa tudi dovoljenje velikim zasebnim podjetjem, da delujejo v državi.

Premier Manuel Marrero je v televizijskem govoru opisal te spremembe in poudaril, da ne bodo opustile kubanske socialne odgovornosti, temveč se bodo prilagajale novim izzivom ob ohranjanju načel socializma.

Kuba se spopada z resnimi gospodarskimi težavami, vključno s pogostimi prekinitvami električne energije, ki trajajo več kot 30 ur, pomanjkanjem hrane, goriva, čiste vode in zdravil ter slabšejočo infrastrukturo. Medtem ko je Havana tradicionalno krivila ameriški trgovinski embargo in nedavno naftno blokado za te težave, je predsednik Miguel Díaz-Canel priznal obstoj notranjih ovir, ki niso izključno posledica zunanjih pritiskov. Poudaril je, da reforme niso odgovor na pritisk ZDA, temveč so potreben ukrep za ohranitev socializma in zagotavljanje preživetja kubanskega gospodarstva.

Reforme imajo tudi za cilj uvesti tržno usmerjene elemente v kubansko gospodarstvo. Predlagajo preoblikovanje državnih podjetij v komercialne subjekte z delnicami in lastniškimi deleži, kar zasebnim bankam omogoča vstop v finančni sektor, ki je v veliki meri ostal pod državnim nadzorom.

Predsednik Díaz-Canel je pred glasovanjem pred narodno skupščino pozval zakonodajalce, naj ohranijo vero v socialistično preteklost Kube, hkrati pa je priznal, da je treba rešiti izzive, ki jih predstavlja najdaljša gospodarska blokada v zgodovini največje svetovne velesile. Poudaril je, da reforme niso zavrnitev socializma, temveč nadaljevanje procesa socialistične gradnje.

Vendar pa je predlagane spremembe označil za zveste socialističnim koreninam Kube, katerih cilj je izboljšati kakovost življenja državljanov.

Obsežen seznam več kot 175 ukrepov, predstavljenih v dvournem govoru premierja Marrera, je prejel soglasno odobritev Narodne skupščine. Vendar pa časovni okvir za izvajanje in mehanizmi ostajajo nejasni, kar pušča veliko vprašanj o tem, kako hitro in učinkovito se te reforme lahko uresničujejo. Reforme prihajajo med intenzivnim pritiskom Združenih držav, ki so Kubi uvedle stroge sankcije, vključno z dolgotrajnim naftnim embargom, ki je resno vplival na že krhko gospodarstvo otoka. Te sankcije so prisilile številne tuje družbe, da zapustijo državo, in uničile turistično industrijo, ki je ključen sektor za kubansko gospodarstvo.

Kljub izzivom, podpora za reforme prihaja od pomembnih osebnosti znotraj komunistične stranke, vključno z nekdanjim voditeljem Raúlom Castrom, ki je izrazil popolno podporo za ukrepe.