Bojan Cvjetićanin, frontman slovenske glasbene skupine Joker Out, je nedavno izrazil zrelo v odgovoru razmerje do ljubezni v partnerskih odnosih v intervjuju, ki je bil objavljen v podkastu Seansa s Tajo. Po svojih besedah je ljubezen v sreči v odnosu nekaj, kar ne moremo iskati izključno v drugem človeku, temveč moramo tudi sami biti pripravljeni za to, da zmoremo vzdržati odnos. Cvjetićanin je poudaril, da je ljubezen kompleksen proces, ki vključuje ne samo iskanje prave osebe, temveč tudi sposobnost, kako se s tem človekom soočimo v kakšnem odnosu zgradimo skupaj.
Cvjetićanin je poudaril, da se človek lahko večkrat zaljubi, vendar to še ne pomeni, da je vsakič srečal pravo osebo. Po njegovem mnenju je ključno, da se v trenutku, ko srečamo pravo osebo, zavedemo, da moramo biti tudi mi pravi za odnos. Ljubezen, po njegovih besedah, ne odvisna le od tiste osebe, temveč tudi od naših sposobnosti, kako jo vzdržujemo in kako jo razvijamo skupaj z drugim človekom. "To, da so določeni ljudje večno prisotni v mojem življenju, je za večno dokaz, da sem prav. Ampak vsaj lahko rečem, da tudi jaz nisem prav. Ne le za, tudi za, odnos" je poudaril Cvjetićanin.
Besede Cvjetićanina so vzbudile razmišljanje o tem, ali v ljubezni sploh obstajata krivec v žrtvi. Namesto, da bi bil kriv za razvezo, meni, da je bolj smiselno razmisliti o tem, koliko smo sami prispevali k temu, da odnos ni uspel. Partnerski odnosi, po njegovem mnenju, niso preizkus tega, kako močno znaš ljubiti, temveč koliko znaš biti z drugim človekom. "Partnerski odnosi so ultra kompleksen. V odnosu moraš vedeti praktično vse elemente svojega obstoja, da bi lahko ustvarjal še z nekom. Prav zato se ne strinjam s pogosto izraženimi mislimi, da je za srečno ljubezen potrebna predvsem sreča".
Cvjetićanin je poudaril, da sreča igra manjšo vlogo, kot jo običajno pripisujemo. Sreča je lahko to, da si srečal osebo, s katero bi lahko imel srečno ljubezen. Sreča je bil ta trenutek, ko si se srečal. Mogoče se tudi zato reče, da si srečen. Vse, kar se zgodi potem, ni več stvar sreče, ampak stvar dveh ljudi.
Besede Cvjetićanina so spominjale mnoge na njegovo prejšnjo zvezo z Džejlom Ramovićem, ki je kasneje našel srečo z njegovim glasbenim kolegom Jakovom Jozinovićem. Čeprav Cvjetićanin ni izrecno povedal, da govori o tem obdobju, je priznanje, da tudi sam nekoč "ni bil pravi za odnos", pokazal precejšnjo mero samorefleksijo. Zato se ob njegovem razmišljanju ne sme postavljati vprašanja, ali v ljubezni sploh lahko iščemo krivce ali žrtve.
Začetek zveze je pogosto popolnoma optimističen. Partnerja si obljublja, da bosta drug drugemu največja opora. Potem pa ponos na spremembe. Ko partner napreduje v službi, začne obiskovati terapijo, najde novo življenjsko strast ali preprosto dozorel. Namesto veselja se z vami neopazno naselila napetost, ki ju ne veste pojasniti. Ne zato, ker bi nehala imeti rada, ampak ker se je nekaj z vami spremenilo.
Ameriški strokovnjak za partnerske odnose, dr. Mark B. Borg ml. in Haruna Miyamoto-Borg, opozarjata, da se zveze začnejo krhati, ko en od partnerjev osebnostno ali karierno "zraste". Sprememba enega partnerja ni nikoli samo enostranska. Predstavljajte si, da leta živijo mirno v usklajenem življenju. Dobro se poznajo, poznajo navade drug drugega v njun vsakdan prijeten ritem. Nato eden od partnerjev dobi priložnost, ki mu spremeni življenjsko perspektivo. Nova služba, pomemben projekt, dodatno izobraževanje ali terapija od celoprejo novega spoznanja, nove ambicije v drugačen pogled na prihodnost.
Drugi partner ga iskreno podpira. Veseli se njegovih uspehov in mu želi vse dobro. Toda sčasoma začne opažati občutek, ki ga težko ubesedi. Ne gre za ljubosumje. Tudi ne za nezaupanje. Nekje globoko se začne spraševati, ali je v partnerjevem novem svetu zanjo ali sploh še enako mesto kot nekoč.
Težave v partnerstvu, ampak občutek izgube. Po besedah strokovnjakov osebna rast sama po sebi skoraj nikoli ni razlog za težave v razmerju.
Številni pari začnejo pripravljati povsem vsakdanje zadeve, o urniku, službenih obveznostih ali prostem času. V resnici pa se lahko tema očitki piše nekaj velikega globalnega: vprašanje, ali še vedno gradita skupno prihodnost ali pa eden od načinov, da ustvarjamo življenje, v katerem naj bi bili drugi še vedno vklopil in prilagodil partnerjevim ciljem.
Strah, ki se začne govoriti namesto nas, je pogosto izražen s kritiko, dvomi o partnerjevih odločitvah ali se pritoževati nad novimi obveznostmi. Drugi partner pa te pripombe razume kot nerazumevanje ali pomanjkanje podpore. Tako se oba znajdeta v začaranem krogu. Eden se počuti zapostavljenega, drugi nerazumljenega, čeprav si v resnici želita isto: ohraniti odnos.
Čas je za iskren pogovor. Po mnenju ameriškega terapevta je prvi korak k rešitvi ta, da partnerja prenehajo razpravljati le o zunanjem okolju
Slovenia
