ON
← Nazaj na pregled
Zagreb o odločitvi Podgorice: bazen v Kotoru in plošče v Morini so "korak v pravo smer"
Croatia🏛️ PolitikaSredinapred 3 urami

Zagreb o odločitvi Podgorice: bazen v Kotoru in plošče v Morini so "korak v pravo smer"

Hrvaška je izrazila konstruktivno stališče do Črne gore, vendar ohranja šest nerešenih vprašanj, ki jih je treba rešiti pred pristopom Črne gore k Evropski uniji. Črna gora se je odločila, da preimenuje bazen v Kotorju, ki je prej nosil ime Zorana Đimovića Gopčevića, nekdanjega stražarja taborišča Morinj, obtožen mučenja in zlorablja ujetih hrvaških civilistov in vojnih ujetnikov. bazen bo zdaj nosil ime Petra Petrovića Njegoša, ki se ga šteje za očeta sodobne črnogorske narodnosti. Poleg tega je vlada oktobra 2022 odobrila spominsko ploščo, nameščeno pred vhodom v taborišče Morinj. Ta odločitev je neimenovani vladni vir opisal kot "korak v pravo smer", ki ga je vplival posredovanje predsednika vlade Andreja Plenkovića na Evropskem svetu glede evropske poti Črne gore. Hrvaška poudarja, da so te spremembe v skladu z evropskimi vrednotami in dobrimi sosedskimi odnosi. Drugi nerešeni problemi vključujejo določitev usode pogrešanih oseb, odškodnino preživelim taboriščem Morinj, pregon odgovornih za vojne zločine, reševanje pravnih vprašanj, povezanih z lastnino, za hrvaške družine, mejne zadeve

Nemčija povečuje pritisk na Hrvaško zaradi nerešenih vprašanj s Črno goro Hrvaška se sooča z naraščajočim diplomatskim pritiskom Nemčije, da bi razrešila neizrečene spore s Črno goro pred njenimi pristopnimi pogajanji z Evropsko unijo. Po mnenju štirih uradnikov, ki so neposredno seznanjeni s situacijo, je Berlin aktivno posredoval, da bi zagotovil nadaljnji napredek brez zamud, pri čemer je poudaril potrebo po konstruktivnem pristopu iz Zagreba. To se je zgodilo v ozadju skrbi, da bi lahko blokada v postopku pristopa Črne gore, ki je najbolj napredna kandidatka, ogrozila širši program širitve.

Hrvaški premier Andrej Plenković je to vprašanje izpostavil na nedavnem vrhu Evropskega sveta v Bruslju, ko je dejal, da je Črna gora že leta v sporih z nerešenimi vprašanji in da v zadnjih dveh letih ni bilo nobenega napredka. Poudaril je, da je bila Hrvaška v svojih pogajanjih "izjemno konstruktivna". Hrvaška vlada je Podgorici predložila seznam osmih spornih točk, da bi pred dokončanjem pristopnih pogajanj poiskala rešitev. Med njimi so zgodovinski spori, ki izhajajo iz konfliktov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kot so lastninski zahtevki in nerešena mejna vprašanja.

Nerazrešeni spori se predvsem nanašajo na zapuščino vojn v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno z zahtevki za lastnino in nerešenimi mejnimi vprašanji. Te težave ogrožajo cilj Črne gore, da postane 28. država članica EU do leta 2028. Hrvaška trdi, da so preiskave vojnih zločinov in odškodnina žrtvam pogoji, ki jih mora Podgorica izpolnjevati za zaključek pogajanj. Zagreb pa se sooča z obtožbami, da je to vprašanje sprožil v zadnji minuti, da bi povečal pritisk na Črno goro. Hrvaška odgovarja, da so to dolgotrajni problemi in da so njene zahteve simbolične narave.

Uradniki Evropske komisije so se nedavno pridružili razpravam, medtem ko se več držav članic poskuša preprečiti, da bi dvostranske težave ustavile pristopni proces. Francija si prizadeva izogibati zapletom s širitvijo zaradi notranjih političnih premislekov, medtem ko Luksemburg kritizira prakso uporabe pristopnega postopka za reševanje medsebojnih sporov. Kljub temu, da se več vlad ukvarja s Hrvaško, najmočnejši pritisk prihaja iz Berlina. Nemčija je ponudila mediacijo, vendar se ta ponudba še ni uresničila. Vlada kanclerja Olafa Scholza želi delovati kot nepristranski posrednik, ker se boji, da bi dvostranski spori lahko spodkopali celoten proces širitve.

Hrvaško stališče je privedlo do kritike javnosti, med drugim tudi visokega predstavnika EU Josepa Borrella, ki je opozoril, da dvostranskih vprašanj ne bi smelo ovirati pristopnega procesa. Evropski uradniki se bojijo, da bi se razpoloženje do širitve lahko spremenilo, če Črna gora ne bi kmalu pristopila. Naslednje leto bodo volitve v več ključnih državah članicah EU, vključno s Francijo, kjer je skrajno desničarska voditeljica Marine Le Pen vodilna v anketah in je znana po skeptičnosti do nadaljnje širitve EU. Pridružitev Črne gore poteka v ozadju Bruselja, ki uporablja politiko širitve za krepitev vezi s sosednjimi državami v času napetosti z Rusijo.

Kot prva država, ki je na poti k članstvu, bi lahko zamuda zaradi dvostranskih vprašanj negativno vplivala na druge kandidate, Albanijo, Moldavijo in zlasti Ukrajino, katerih pristop je povezan z bodočimi mirovnimi pogajanji z Moskvo. Črna gora bi postala prva država, ki bi se pridružila v skladu z novo metodologijo širitve. Podgorica je letos gostiteljica berlinskega procesa, pobude za regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu, in tesno sodeluje z nemško vlado. V tem okviru se Nemčija zavzema za nove modele širitve, kot je status "kandidata za pridružitev" za Ukrajino.

Glede na prizadevanja Podgorice in geopolitično situacijo Nemčija meni, da je ključnega pomena, da se pri pristopu Črne gore doseže napredek, da se prepreči zastoj procesa širitve. Hrvaška je državam članicam EU in uradom predsednika Komisije in predsednika Evropskega sveta predložila podrobno dokumentacijo, v kateri je predstavila svoje stališče glede pristopa Črne gore. Dokument navaja osem znanih zahtev, ki jih mora Podgorica izpolnjevati, če želi dobiti zeleno luč Zagreba. Šest od njih se nanaša na 23. poglavje, Pravosodje in temeljne pravice, dve pa na 31. poglavje, Zahodna, varnostna in obrambna politika.

Zunanji minister Črne gore Ervin Ibrahimović je izjavil, da je njegova država blizu reševanja treh odprtih vprašanj s Hrvaško. Objavil je, da je mogoče že v torek pričakovati uradne informacije o bazenu v Kotorju, spominski plošči v taborišču Morinj in odškodnini za preživele v taborišču. Ibrahimović je poudaril, da morata obe vladi pokazati pripravljenost, da gledajo v prihodnost, in poudaril pomen spoštovanja načela pristopa na podlagi zaslug. Vprašanja, ki se nanašajo na dvostranske zadeve, bi bilo treba rešiti dvostransko, je dodal.

Črna gora, ki je dosegla največji napredek v pristopnih pogajanjih, je odprla vseh 33 pogajalskih poglavij in začasno zaprla 21. Podgorica načrtuje dokončanje pogajanj do konca leta in doseganje polnopravnega članstva leta 2028. Vendar pa je Plenkovićevo posredovanje na zasedanju Evropskega sveta privedlo do sprememb v sklepih glede Črne gore, s čimer so bile odstranjene časovno občutljive sklicevanja, ki so predhodno načrtovale dogovore o začasnem zaprtju vseh pogajalskih poglavij do konca leta in čim hitrejšem zaključku pristopnega sporazuma.

Plenković je poudaril, da Hrvaška ohranja konstruktivni in dobronamerni pristop k pristopu Črne gore, vendar pričakuje, da bo Podgorica obravnavala dolgoletna vprašanja, ki ostajajo nerešena. Hrvaška je državam članicam EU in ustreznim institucijam poslala obsežen dokument, v katerem podrobno opisuje svoje stališče glede pristopnega procesa Črne gore. V dokumentu je opisanih osem dobro znanih zahtev, ki jih mora Podgorica izpolniti, da bi pridobila odobritev Zagreba. Šest od njih se nanaša na 23. poglavje, Pravosodje in temeljne pravice, dve pa na 31. poglavje, Zahodna, varnostna in obrambna politika.

Kako je nastalo to poročilo. Objektivne novice je to poročilo napisal iz 8 izvornih člankov s pomočjo umetne inteligence po naši metodologiji. Gre za naše lastno besedilo, ne za kopijo posameznega medija. Preberite našo metodologijo.

Odgovorni urednik: Matej BašaSte opazili napako? Sporočite jo

Pojdite k primarnim virom (3)

Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.

13 poročil

Dnevnik.hr logoDnevnik.hrNeodvisenSredinaDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 65pred 4 dnevi
Nemčija močno pritiska na Hrvaško.

Nemčija s podporo Pariza in Luksemburga poziva Hrvaško, naj reši dvostranske spore, da ne bi ogrozili pristopa Črne gore k Evropski uniji. Ta situacija poudarja zaskrbljenost članic EU glede nerešenih konfliktov med državami članicami, ki bi lahko ovirale proces širitve. Zdi se, da Nemčija zavzema trdno stališče in poudarja, kako pomembno je, da se takšna vprašanja rešijo, preden se nove države dovolijo v unijo. Ta pritisk prihaja med tekočimi razpravami o napredku Črne gore v smeri članstva v EU.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja nevtralno poročilo o nemških diplomatskih prizadevanjih v zvezi s pristopom Hrvaške in Črne gore k EU. Ne kaže očitno pristranskega jezika, enostranskih virov ali opustitve konteksta. Pri tem je treba ohraniti uravnotežen okvir, ki se osredotoča na diplomatska dejanja in ne na jasen pristop k reševanju konfliktov.

Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan

Zakaj objektivnost (65): The headline uses emotionally charged language like 'in fear' and implies pressure from Germany, which may not be fully substantiated. The tone suggests a narrative of external pressure on Croatia, potentially favoring the perspective of Croatian diplomacy over others.

Večernji list logoVečernji listNeodvisenSredinapred 3 urami
Zagreb o odločitvi Podgorice: bazen v Kotoru in plošče v Morini so "korak v pravo smer"

Hrvaška je izrazila konstruktivno stališče do Črne gore, vendar ohranja šest nerešenih vprašanj, ki jih je treba rešiti pred pristopom Črne gore k Evropski uniji. Črna gora se je odločila, da preimenuje bazen v Kotorju, ki je prej nosil ime Zorana Đimovića Gopčevića, nekdanjega stražarja taborišča Morinj, obtožen mučenja in zlorablja ujetih hrvaških civilistov in vojnih ujetnikov. bazen bo zdaj nosil ime Petra Petrovića Njegoša, ki se ga šteje za očeta sodobne črnogorske narodnosti. Poleg tega je vlada oktobra 2022 odobrila spominsko ploščo, nameščeno pred vhodom v taborišče Morinj. Ta odločitev je neimenovani vladni vir opisal kot "korak v pravo smer", ki ga je vplival posredovanje predsednika vlade Andreja Plenkovića na Evropskem svetu glede evropske poti Črne gore. Hrvaška poudarja, da so te spremembe v skladu z evropskimi vrednotami in dobrimi sosedskimi odnosi. Drugi nerešeni problemi vključujejo določitev usode pogrešanih oseb, odškodnino preživelim taboriščem Morinj, pregon odgovornih za vojne zločine, reševanje pravnih vprašanj, povezanih z lastnino, za hrvaške družine, mejne zadeve

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek nevtralno predstavlja hrvaško in črnogorsko stališče in se osredotoča na preimenovanje bazena in odobritev plošče kot koraka naprej v dvostranskih odnosih. V njem se omenja konstruktivni pristop Hrvaške in prizadevanja Črne gore za reševanje nerešenih vprašanj, ne da bi javno podpirala

Jutarnji list logoJutarnji listNeodvisenSredinapred 3 urami
Odločitev Montenegra o Morini in kortskem bazenu je korak v pravo smer

Vlada Črne gore se je odločila, da preimenuje bazen v Kotorju, ki je bil prej imenovan po Zoran Đimović Gopčeviću, igralcu vodnega pola in nekdanjem stražarju taborišča Morinj, obtoženemu mučenja in zlorab ujetih hrvaških civilistov in vojnih ujetnikov. Novo ime bo Petar Petrović Njegoš, ki velja za očeta sodobne črnogorske narodnosti. Poleg tega je vlada oktobra 2022 odobrila spominsko ploščo v Morinju. Ta odločitev je posledica pritiska hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića, ki je v svojem govoru na Evropskem svetu poudaril pomen reševanja vprašanj, povezanih z evropskimi vrednotami in dobrimi sosedskimi odnosi, pred morebitnim pristopom Črne gore k EU. Hrvaška je državam članicam EU predložila svoje zahteve glede nerešenih dvostranskih vprašanj, vključno s usodo pogrešanih oseb, odškodninami za preživele v taborišču Morinj, sodnimi postopki proti vojnim zločincem, lastninskimi pravicami za hrvaške družine, mejnimi spori in vrnitvijo šolske ladje Jadran.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene odločitve, ki jih je sprejela črnogorska vlada, in navedeni izjavi hrvaških in črnogorskih uradnikov. Ne kaže očitne pristranskosti do nobene strani, temveč poroča o sprejetih ukrepih in motivacijah za njimi, vključno s diplomatskimi prizadevanji med dvema državama.

Net.hr logoNet.hrNeodvisenSredinapred 3 urami
Podgorica je naredila pomemben korak

Črna gora je sprejela pomembne ukrepe za reševanje dveh spornih vprašanj med Hrvaško in Črno goro, tako da je preimenovala bazen v Kotorju in odobrila spominsko ploščo na nekdanjem taborišču Morinj. bazen, ki je bil prej poimenovan po vodnem poloju Zoran Džimija Gopčević, bo zdaj nosil ime 'Petar II. Petrović Njegoš", po spremembah zakona o športu, ki dovoljujejo takšna preimenovanja. Hrvaška se je prvotni odločitvi nasprotovala in navedla vlogo Gopčevića kot stražarja v taborišču Morinj med vojno v devetdesetih letih, kjer so bili pridržani hrvaški civilisti in ujetniki. Medtem pa je spominska plošča v Morinju še vedno nameščena, čeprav so se pojavili pozivi, naj jo odstranijo. Zunanji minister Črne gore je napovedal napredek pri reševanju treh nerešenih vprašanj s Hrvaško, vključno z odškodnino za bivše zapornike iz taborišča Morinj. Hrvaška je pred kratkim zahtevala rešitve osmih nerešenih vprašanj, povezanih z zapuščino vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pred pristopom Črne gore k EU.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene obe strani vprašanja, dejanja Črne gore za preimenovanje bazena in odobritev plošče, pa tudi nasprotovanje Hrvaške, ki temelji na zgodovinskih pritožbah. Ne daje prednosti eni državi pred drugo, temveč zagotavlja ozadje o razlogih za vsako odločitev in širši vpliv

N1 Hrvatska logoN1 HrvatskaNeodvisenSredinapred 4 urami
Hrvaška reagira na potezo Montenegra

Hrvaška vlada je pozitivno odzvala na odločitev Črne gore, da preimenuje bazen v Kotorju in odobri spominsko ploščo v Morinju. bazen, ki je bil prej imenovan po Zoran Đimović Gopčević, igralcu vodnega pola in nekdanjem stražarju taborišča Morinj, obtoženem mučenja in zlorab ujetih hrvaških civilistov in vojnih ujetnikov, bo zdaj nosil ime Petar Petrović Njegoš, ki se šteje za očeta sodobne črnogorske narodnosti. Vlada Črne gore je oktobra 2022 odobrila tudi spominsko ploščo v Morinju. Na to potezo naj bi vplivala intervencija hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića na Evropskem svetu v zvezi z evropsko potjo Črne gore. Hrvaška je konstruktivna do Črne gore in meni, da je čas, da reši vprašanja, povezana z evropskimi vrednotami in dobrimi sosedskimi odnosi. Poleg teh dveh vprašanj je še šest drugih nerešenih dvostranskih zadev med obema državama, vključno z določitvijo usode pogrešanih oseb, odškodnino preživelim iz taborišča Morinj, pregonom odgovornih za vojne zločine, reševanjem vprašanj, povezanih z lastnino za hrvaške družine, mejnimi spori in vrnitvijo šolske ladje Jadran. V skladu z

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni ukrepi, ki jih je sprejela črnogorska vlada, in pozitivni odziv hrvaške vlade, ne da bi očitno naklonjena katerikoli strani. V njem so navedeni navedki obeh vlad in je opisan širši kontekst dvostranskih odnosov in nerešenih vprašanj. Ni jasno,

HRT (Hrvatska radiotelevizija) logoHRT (Hrvatska radiotelevizija)Državni / javniSredinapred 4 urami
Montenegro spremeni ime bazena v Kotoru in odobri ploščo v Morini; Zagreb: korak v dobro smer

Črna gora je spremenila ime mestnega bazena v Kotorju in odobrila spominsko ploščo na nekdanjem taborišču Morinj, s čimer je označila napredek pri reševanju dveh dolgoročnih dvostranskih vprašanj med Črno goro in Hrvaško. bazen, ki je bil prej poimenovan po vodnem poloju Zorana Džimije Gopčevića, se bo zdaj imenoval 'Gradski bazen Petar II. Petrović Njegoš' po nedavnih spremembah športnega zakona. Hrvaška se je prvotno odločitvi o imenovanju nasprotovala in navedla vlogo Gopčevića kot stražarja v taborišču Morinj med vojno v devetdesetih letih, kjer so bili pridržani hrvaški civilisti in ujetniki. Spominska plošča v Morinju, nameščena oktobra 2022, ostaja na mestu z obstoječimi besedili in dimenzijami. Rešitev teh vprašanj je napovedal črnogorski zunanji minister Ervin Ibrahimović, ki je izjavil, da je Črna gora blizu rešitve treh odprtih vprašanj s Hrvaško, vključno z odškodnino za nekdanje zapornike v Morinju. Po neoficialnih poročilih Hrvaška pozitivno gleda na ta korak, kar je vplivalo na intervencijo predsednika vlade Andreja Plenkovića na Evropskem svetu glede poti Črne gore v EU.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek nevtralno predstavlja tako dejanja Črne gore kot tudi zaskrbljenost Hrvaške, ne da bi očitno naklonil nobeni strani. V njem so navedeni stališča obeh držav in se vprašanje obravnava kot del širših pogajanj, povezanih z EU, pri čemer se izogiba obremenjenim besedilom ali enostranskim poudarkom.

Dnevnik.hr logoDnevnik.hrNeodvisenSredinapred 5 urami
Montenegro je v enem dnevu izpolnila dve zahtevi Hrvaške!

Hrvaška je v dvostranskih odnosih s Črno goro v enem samem dnevu dosegla dva pomembna mejnika. Ti napredki se nanašajo na osem odprtih vprašanj, ki jih Hrvaška poudarja med postopkom pristopa Črne gore k Evropski uniji. V članku se o tem razpravlja kot o konkretnem napredku diplomatskega in političnega sodelovanja med obema državama.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o diplomatskih napredkih med Hrvaško in Črno goro glede pristopa k EU, in sicer brez očitnega pristranskosti ali poudarka na nobenem posebnem političnem stališču. Ne kažejo jasnih okvirov, ki bi favorizirali eno stran pred drugo.

Jutarnji list logoJutarnji listNeodvisenSredinapred 5 urami
Montenegro je izpolnil dve zahtevi Hrvaške na poti v EU!

Črna gora je obravnavala dve nerešeni vprašanji v odnosih s Hrvaško, ko je sprejela odločitve glede preimenovanja bazena v Kotorju in ohranjanja spominske plošče v Morinju. Te spremembe so bile del pogojev Hrvaške za napredovanje pogajanj o pristopu Črne gore k EU. bazen, ki je bil prej imenovan po Zoran Gopčeviću, nekdanjem stražarju taborišča Morinj, kjer so zlorabljali hrvaške zapornike, bo zdaj nosil ime "Gradski bazen Petar II. Petrović Njegoš". Spominska plošča, ki spominja na žrtve taborišča Morinj, bo ostala na svojem mestu, vendar bo vokvirana tako, da bo vidna le med uradnimi spominki. Ti koraki so v skladu z osmi neizrečenimi vprašanji Hrvaške v zvezi s Črno goro in njenim članstvom v EU. Na nedavnem vrhu EU v Bruslju je hrvaški premier Andrej Plenković zanikal trditve, da so druge države članice EU na Hrvaško izvajale pritisk glede teh zadev, in poudaril konstruktivni pristop Hrvaške do Črne gore. Nemški kancler Friedrich Merz je opozoril, da je Črna gora izpolnila skoraj vse zahteve za pristop k EU, in pozval Evropsko komisijo, naj pripravi osnutek pristopnega sporazuma.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene aktualne dejstva o tem, kako Črna gora izpolnjuje pogoje za pristop Hrvaške k EU, vključno s specifičnimi spremembami politike. Vključuje neposredne citate hrvaških in nemških uradnikov, ki zagotavljajo uravnotežene poglede, ne da bi očitno podpirali katero koli stran. Ni očitne pristranskosti,

Telegram.hr logoTelegram.hrNeodvisenSredinapred 21 urami
Črnogorski zunanji minister trdi, da so tri odprta vprašanja s Hrvaško blizu rešitve

Hrvaška je Črni gori predstavila osem zahtev, ki jih je treba izpolniti, preden bo Hrvaška podprla zaključek pogajanj o pristopu Črne gore k Evropski uniji. Med njimi so nerazrešena vprašanja, kot so šolska ladja "Jadran", razmejitve meje pri Prevli, pogrešani ljudje iz vojne v devetdesetih letih, vojni zločini, odškodnine za ujetnike v taboriščih in vrnitev premoženja. Zunanji minister Črne gore Ervin Ibrahimović je izjavil, da so rešitve za tri od teh vprašanj blizu rešitve, vključno s spremembami imena bazena Kotor, spominsko ploščo v taborišču Morinj in zagotovili za nekdanje zapornike. Obe državi sta poudarili pomen neodvisnega reševanja dvostranskih vprašanj ob ohranjanju načela pristopa k EU na podlagi zaslug. Črna gora si prizadeva dokončati vsa pogajalska poglavja do konca leta in doseči polno članstvo do leta 2028.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek nevtralno predstavlja hrvaške in črnogorske perspektive, osredotočen pa je na diplomatski proces in medsebojna pričakovanja, ne da bi očitno naklonil eni strani. Vključuje neposredne citate iz obeh vlad in opisuje specifična vprašanja, ki se obravnavajo, brez uredniških ali pristranskih besed.

N1 Hrvatska logoN1 HrvatskaNeodvisenSredinapred 22 urami
Hrvaška je postavila 8 pogojev in dobila odgovor.

Hrvaška je v skladu z nedavnimi dogodki določila osem pogojev, ki jih mora Črna gora izpolniti, preden bo podprla njen pristop k Evropski uniji. Hrvaška vlada je o teh zahtevah obvestila institucije EU in države članice, med katerimi so nerazrešena vprašanja, povezana z zapuščino vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kot so šolska ladja "Jadran", razmejitve meje v Prevlači, pogrešane osebe, vojni zločini, odškodnine žrtvam koncentracijskih taborišč in restitucija premoženja. Zunanji minister Črne gore Ervin Ibrahimović je izjavil, da se lahko kmalu pričakujejo uradni odgovori glede preimenovanja bazena v Kotorju, spominske plošče v taborišču Morinj in zagotovila za preživele v taborišču Morinj. Poudaril je, da se morajo obe državi osredotočiti na prihodnje sodelovanje, ne pa na pretekle spore. Čeprav je Črna gora najbolj zaostala v pogajanjih o pristopu k EU, je odprla vseh 33 pogajalskih poglavij in začasno zaprla 21. Podgorica si prizadeva dokončati pogajanja do konca tega leta in doseči polno članstvo do leta 2028. Vendar pa je hrvaški premier Andrej Plenković na nedavnem zasedanju Evropskega sveta navedel teh osem zahtev, kar je privedlo do revidiranega časovnega okvira za

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek uravnoteženo prikazuje položaj med Hrvaško in Črno goro glede pogojev za pristop k EU, pri čemer navaja izjave hrvaških in črno gorskih uradnikov brez očitne pristranskosti na katero koli stran. Zagotavlja kontekst o zgodovinskih in pravnih vprašanjih, ki so vključene in to počne.

HRT (Hrvatska radiotelevizija) logoHRT (Hrvatska radiotelevizija)Državni / javniSredinapred 22 urami
Ministrstvo za Hrvaško pravi, da so tri odprta vprašanja z Hrvaško blizu rešitve

Zunanji minister Črne gore Ervin Ibrahimović je izjavil, da je njegova država blizu reševanja treh nerešenih vprašanj s Hrvaško, potem ko je Hrvaška opozorila, da Črna gora ne bo prejela odobritve za pristop k EU, če ne bo obravnavala zapuščine vojne v devetdesetih letih. Hrvaška je institucijam EU in državam članicam predložila osem zahtev, ki jih mora Črna gora izpolniti, da bi pridobila podporo za zaključek pristopnih pogajanj. Med njimi so nerazrešena vprašanja, kot so jadranska šolska ladja, razmejitve meje v Prevlači, pogrešani ljudje, vojni zločini, odškodnine žrtvam koncentracijskih taborišč in povračila lastnine. Ibrahimović je napovedal, da se lahko uradne informacije o bazenu v Kotorju, spominski plošči v taborišču Morinj in odškodnini za preživele v taborišču pričakujejo do torka. Po njegovem mnenju bi morala biti ta politika v skladu z načeli, ki jih je določil Evropski parlament, in bi morala biti v skladu z načeli, ki jih je določil Evropski parlament. Črna gora, ki je dosegla največ napredka v pristopnih pogajanjih, je odprla vseh 33 pogajalskih poglavij in začasno zaprla 21. Podgorica si prizadeva zaključiti pogajanja do konca tega leta in doseči polno članstvo do leta 2028. Pri

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen pregled položaja med Hrvaško in Črno goro glede pogajanj o pristopu k EU. V njem so navedeni neposredni citatji črnogorskega zunanjega ministra in omenjeni pogoji Hrvaške, ne da bi očitno naklonjeni bili nobeni strani. Okvir ostaja nevtralen in se osredotoča na

Index.hr logoIndex.hrNeodvisenSredinapred 22 urami
Črnogorski minister: Odprta vprašanja s Hrvaško so blizu rešitve

Zunanji minister Črne gore Ervin Ibrahimović je izjavil, da je njegova država blizu reševanja treh nerešenih vprašanj s Hrvaško, potem ko je Zagreb opozoril, da Črna gora ne bo dobila odobritve za vstop v Evropsko unijo, če ne bo obravnavala zapuščine vojne v devetdesetih letih. Hrvaška je institucijam EU predložila osem zahtev, ki jih mora Črna gora izpolnjevati, preden dodeli podporo za zaključek pristopnih pogajanj. Vključujejo vprašanja, kot so šolska ladja "Jadran", razmejitve meje v Prevli, pogrešani ljudje, vojni zločini, odškodnine za žrtve koncentracijskih taborišč in povračila lastnine. Ibrahimović je napovedal, da se lahko kmalu pričakuje uradna informacija glede bazena v Kotorju, spominske plošče v taborišču Morinj in odškodnine za preživele v taborišču. Poudaril je, da morata obe državi pokazati, da sta pripravljeni gledati v prihodnost, ob spoštovanju načela pristopa na podlagi zaslug. Črna gora, ki je zaostajala v pogajanjih o pristopu k EU, je odprla vseh 33 pogajalskih poglavij in začasno zaprla 21. Podgorica si prizadeva, da bo pogajanja zaključila do konca tega leta in do leta 2028 dosegla polno članstvo. Vendar hrvaški predsednik vlade

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek nevtralno predstavlja stališča obeh strani, citira izjave črnogorskega ministra za zunanje zadeve in navaja pogoje Hrvaške za podporo pristopu Črne gore k EU. Ne daje prednosti eni strani pred drugo, ne uporablja obremenjenega jezika in ne izpusti ustreznega konteksta.

Večernji list logoVečernji listNeodvisenSredinapred 22 urami
Črnogorski minister napovedal odgovor Hrvaški: Tri sporna vprašanja bi se lahko kmalu rešila

Zunanji minister Črne gore Ervin Ibrahimović je napovedal, da je njegova država blizu reševanja treh spornih vprašanj s Hrvaško, potem ko je Hrvaška opozorila, da ne bo podprla pristopa Črne gore k EU, če se ne bodo obravnavali ti nerešeni povojni problemi. Odprta vprašanja vključujejo usodo šolske ladje 'Jadran', razmejitve meje v Prevlači, pogrešane osebe iz vojne, vojne zločine, odškodnino za preživele v taborišču in vrnitev premoženja. Ibrahimović je izjavil, da je mogoče do torka pričakovati uradne odgovore glede bazena v Kotorju, spominske plošče v taborišču Morinj in odškodnine za preživele v taborišču Morinj. Po njegovem mnenju bi bilo treba v prihodnje zavezovati več držav članic EU, da bi zagotovile, da se bo EU v celoti vključila v evropsko politiko. Črna gora je odprla vseh 33 pogajalskih poglavij z EU in začasno zaprla 21, s ciljem zaključiti pogajanja do konca leta in doseči polno članstvo do leta 2028. Vendar pa je hrvaški premier Andrej Plenković na nedavnem zasedanju Evropskega sveta zastavil osem hrvaških zahtev, zaradi katerih je bilo treba ukiniti časovno omejitev za

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni razmere med Črno goro in Hrvaško glede nerešenih povojnih vprašanj in njihov vpliv na proces pristopa Črne gore k EU. Citira izjave zunanjega ministra Črne gore in omenja hrvaške pogoje, vendar ne kaže jasnega pristranskosti na nobeno stran.

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe