Članek opisuje preobrazbo vrta v Samostanu Mekinju v šestih letih, ki jo je vodila vrtnarka Sabina Grošelj. Sprva zanemarjen prostor z nekaj rastlinami, je vrt postal živahno izobraževalno in skupnostno središče, polno zdravilnih in užitnih rastlin. Kljub izzivom, kot so vandalizem, suša in finančne omejitve, Grošelj nadaljuje svoje delo, s poudarkom na povezavi med rastlinami in človeško blaginjo.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se osredotoča na pobudo lokalne skupnosti in osebno predanost vrtnarstvu in izobraževanju, ne da bi se odkrito ujemal z nobeno politično ideologijo.




