V zadnjih dneh trijaškega obdobja so se v Evropi razširile požare.

Po novi raziskavi, objavljeni v časopisu Nature News, so se v zadnjih fazah triasskega obdobja, pred približno 200 milijoni let, v velikih delih Evrope pojavili gozdni požari. Infernos, ki se je zgodil med enim od najbolj dramatičnih množičnih izumrtja na Zemlji, je uničil ekosisteme, v katerih so prevladovale paprike in iglavce, kar je prispevalo k propadu tako kopenskega kot morskega življenja. Ugotovitve kažejo, da so ti požari igrali ključno vlogo pri oblikovanju biološke pokrajine planeta, ko se je začela mezozojska doba. Študija, ki temelji na analizi sedimentov in fosilnih zapisov, razkriva, da je bila regija, ki je zdaj znana kot Evropa, v poznem triasu prekrita z gostimi gozdovi paprike.

Te rastline, ki so cvetele po permijsko-trijaskem izumrtju, so bile še posebej dovzetne za dolgotrajne suše, ki so verjetno predhodile požare. Raziskovalci verjamejo, da je sušenje podnebja ustvarilo idealne pogoje za široko razširjeno zgorevanje, kar je privedlo do velikih požarov, ki so sprožili ogromne količine ogljika v ozračje.

Kombinacija teh dejavnikov je privedla do smrti milijonov vrst, vključno z mnogimi zgodnjimi dinozavri in morskimi organizmi. Požari, čeprav so bili uničujoči, so morda odprli pot za nastanek novih rastlinskih skupnosti, kar je postavilo podlago za prevlado cvetnih rastlin v kasnejših obdobjih. Znanstveniki so uporabili napredne datirane tehnike, da bi natančno določili časovni okvir požarov, ki so se zgodili pred približno 201 milijoni let. To se ujema s širšim vzorcem podnebne nestabilnosti, ki je zaznamovala prehod iz triasnega obdobja v jursko obdobje.

Raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo paleontologi in geokemičari, je analizirala plasti pepela in ogolnjenega organskega materiala, najdenega v sedimentnih jedrih, pridobljenih iz nekdanjih rečnih sistemov v osrednji Evropi.

Trijski požari služijo kot opozorilna zgodba, ki ponazarja, kako hitri okoljski premiki lahko sprožijo kaskadenčne učinke v celotni biosferi. Ko se planet še naprej segreva, se lahko lekcije iz te oddaljene epohe izkažejo za neprecenljive pri obvladovanju sodobnih ekoloških izzivov. Nadaljnje raziskave so v teku, da se ugotovi, ali so se podobni požarni dogodki zgodili v drugih regijah sveta v istem obdobju. Znanstveniki tudi raziskujejo kemične znake, ki so jih pustili ognji, kar bi lahko dalo vpogled v atmosfersko sestavo tistega časa.

Z več podatki, ki se pojavljajo iz tekočega terenskega dela in laboratorijskih analiz, slika Zemljine antične preteklosti postaja vse bolj podrobna in niansirana.