10. avgusta 2026 je rusko vrhovno sodišče odločilo, da liberalno opozicijsko stranko Yabloko izključi iz sodelovanja na prihodnjih parlamentarnih volitvah, predvidenih za september 1820. Odločitev je sledila tožbi, ki jo je vložila pro-Kremljska nacionalistična stranka Rodina, ki je Yabloko obtožila kršitve volilnih zakonov s domnevnimi kršitvami avtorskih pravic, tujim financiranjem in ekstremističnimi dejavnostmi.
Yabloko, edina registrirana opozicijska stranka v Rusiji, ki je odprto nasprotovala vojni v Ukrajini, je bila po odpravi začetnih omejitev nepričakovano dovoljena, da se kandidira.
Na stotine podpornikov se je zbralo pred vrhovnim sodiščem v Moskvi, razdelilo jabolka, ki so simbolizirala ime stranke, in pel pesmi solidarnosti. Skup se je nenadoma končal, saj je varnostno osebje opozorilo udeležence na morebitne aretacije in pozvalo mlade moške, naj se izogibajo vojaškim zaposlitvenim uradom.
Rybakow je potrdil, da bo Yabloko izpodbijal odločitev na višjih sodiščih, čeprav je priznal majhne možnosti za uspeh, saj je sodstvo usklajeno s Kremljem. Izključitev Yablokoja prihaja med naraščajočimi nemiri v Rusiji.
Odločba kljub temu odraža širši vzorec zatiranja neodvisne politične dejavnosti v Rusiji. Od leta 2003 ni nobena opozicijska stranka uspešno vstopila v državno Dumo, spodnji dom parlamenta, zaradi sistemskih ovir, vključno z zakonskimi omejitvami, nadzorom in nadlegovanjem.
Podpora za Yabloko prihaja ne le iz Rusije, temveč tudi iz diaspore. Znanstveniki, kot so Julija Navalnaja, vdova zaprtemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu, in politični aktivisti, kot je Andrej Pivovarov, so javno podprli stranko. Navalnaja je sodbo opisala kot znak strahu v Kremlju, kar kaže, da se vlada boji naraščajoče enotnosti državljanov, ki nasprotujejo vojni. Trdila je, da je bila odločitev namenjena preprečevanju, da bi milijoni Rusov izrazili svoja resnična mnenja o predsedniku Vladimirju Putinu in konfliktu v Ukrajini. Medtem je sodba okrepila nadzor nad volilnim procesom v Rusiji.
Neodvisni opazovalci in mednarodni organi že dolgo kritizirajo pomanjkanje svobodnih in poštenih volitev, pri čemer navajajo državni nadzor nad mediji, ustrahovanje volivcev in odsotnost smiselne politične konkurence.
Če sodba pomeni prelomnico ali samo še en korak v konsolidaciji moči, je še vedno negotovo, vendar je ena stvar jasna: glasovi nasprotovanja še naprej najdejo načine, da govorijo, tudi če se soočajo z ogromnim pritiskom.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik