Kaj je na kocki za načrt trga ogljika EU

Evropska komisija je napovedala, da bo industriji EU dovoljeno, da izpustijo ogljikov dioksid tudi v 40. letih 20. stoletja, kar pomeni velik premik v pristopu bloka k podnebni politiki. Ta odločitev je del širše reforme sistema trgovanja z emisijami (ETS), katere cilj je uravnotežiti okoljske cilje z gospodarsko realnostjo. Od leta 2036 bodo podjetja imela možnost kupiti ogljikove kredite izven EU, da bi izravnali svoje emisije, s čimer bodo potencialno znižali stroške skladnosti in ponudili večjo prožnost pri izpolnjevanju ciljev glede emisij. Reforma je bila razkrita po večmesečnih intenzivnih razpravah med državami članicami, okoljskimi skupinami in predstavniki industrije.

ETS, ustanovljen leta 2005, je temeljni kamen strategije EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Kritiki pa trdijo, da sedanjega sistema ni uspelo dovolj hitro zmanjšati emisij, zlasti v sektorjih, kot so jeklo, cement in kemikalije, kjer je dekarbonizacija tehnično zahtevna in draga.

Ta sprememba je namenjena povečanju finančnega pritiska na podjetja, da inovirajo in sprejmejo čistejše tehnologije. Hkrati se bo najvišja omejitev emisijskih pravic letno prilagajala na podlagi napredka pri doseganju podnebnih ciljev, s čimer se bo zagotovilo, da bo celotna pot zmanjšanja ostala usklajena s Pariškim sporazumom. Uvedba mednarodnih ogljikovih kreditov predstavlja sporen kompromis, ki podjetjem omogoča, da izpolnjujejo nekatere svoje obveznosti s kompenzacijami, namesto da bi neposredno zmanjševali emisije. Voditelji industrije so pozdravili reforme, navajajoč potrebo po prožnosti v hitro spreminjajoči se energetski pokrajini.

Prehod na neto ničlo zahteva inovacije in naložbe, je dejal predstavnik kemičnega sektorja. Zagovorniki okolja pa ostajajo skeptični. Opozarjajo, da bi lahko zanašanje na zunanje kompenzacije privedlo do zelenega pranja in spodkopavanja celovitosti podnebnih zavez EU. Potrebujemo resnična zmanjšanja, ne le simbolične geste", je dejal predstavnik Greenpeace Europe.

Člani Zelenih/Evropske svobodne zveze, med njimi Michael Bloss, so pozvali k močnejšemu nadzoru, da bi zagotovili, da so ogljikovi krediti resnično trajnostni in niso povezani z krčenjem gozdov ali drugimi škodljivimi praksami. Medtem so konzervativni člani poudarili pomen zaščite industrijske konkurenčnosti in trdili, da pretirano stroge predpise ogrožajo vožnjo podjetij v tujino. Reforma tudi postavlja zapletena vprašanja o tem, kako bodo ogljikovi krediti preverjeni in spremljani. Predlagani sistem EU bo zahteval, da tretji revizorji ocenijo kakovost nadomestil, vendar obstajajo pomisleki glede morebitnih navzkrižij interesov in pomanjkanja preglednosti.

Nekateri strokovnjaki predlagajo, da bi morala EU določiti strožje kriterije za upravičene projekte, kot je zahtevanje, da izpolnjujejo posebne standarde trajnostnosti ali dokažejo merljivo zmanjšanje emisij. Z približevanjem datuma izvajanja se deležniki pripravljajo na nadaljnja pogajanja. Evropska komisija namerava v letošnjem letu objaviti podrobne smernice o uporabi mednarodnih ogljikovih kreditov, pri čemer bo sodelovala tako industrija kot civilna družba. Medtem okoljske organizacije pozivajo EU, naj ohrani vodilno vlogo pri globalnih podnebnih ukrepih, hkrati pa zagotovijo, da domače politike ne oslabijo učinkovitosti ETS.

V prihodnjih mesecih bodo verjetno reforme pod večjim nadzorom, saj si EU prizadeva najti občutljivo ravnovesje med gospodarsko rastjo in okoljsko odgovornostjo.