Jernej Vrtovec, podpredsednik vlade in minister za infrastrukturo in energijo, je 16. avgusta 2026 govoril na osrednji državni slovesnosti v Veliki Polani v spomin na združitev Prekmurja s širšim slovenskim narodom.
Vrtovec je dejal, da Slovenija ne sme biti razdeljena na območja prihodnosti in območja odhoda. Prihodnost mora biti povsod. Obred je označeval stoletnico pomembnih dogodkov 17. avgusta 1919, ko je pariška mirovna konferenca odločila, da se bo Prekmurje pridružilo novoustanovljenemu kraljestvu.
Vrtovec je govoril tudi o izzivih, s katerimi se soočajo kmetje v Prekmurju zaradi letošnje hude suše. Izrazil je zaskrbljenost zaradi boja slovenskih kmetov in jih prepričal, da se s temi težavami ne bodo soočali sami. "Brez slovenskih kmetov ne more biti slovenske hrane", je dejal. Poleg tega je opozoril na demografski upad in poudaril, da brez Slovencev Slovenija, kot je znana danes in kot bi morala biti, ne bi obstajala.
Ob tem je župan Velike Polane Damjan Jaklin poudaril pomen prekmurskega jezika in kulture kot temelja nacionalne identitete. Pojasnil je, da združitev ni bila le rezultat političnih odločitev, temveč tudi vztrajnost lokalnih skupnosti. Jaklin je poudaril, da Prekmurje ne pričakuje dobrodelnosti ali usmiljenja, temveč enakopravnega obravnavanja v smislu naložb v ceste, šole, bolnišnice in delovna mesta.
Njegove pripombe so odražale trenutne težnje regije, ki si prizadeva za priznanje in podporo na enak način kot drugi deli Slovenije.
Janša je uspeh združitve pripisal skupnemu trudu mnogih posameznikov, vključno z domoljubci, duhovniki, učitelji, politiki in kulturnimi osebnostmi, ki so se upirali okoliščinam svojega časa in ohranili slovenski jezik in nacionalno zavest.
Kot primer je navedel Mihaela Barlo, slovenskega evangelskega duhovnika iz Prekmurja, katerega pesniška zbirka je bila napisana v čisti slovenski. V času, ko je bila prisilna migracija pogosta, je bilo Barlajevo delo pogumna izjava identitete.
Dodal je, da Slovenci na drugi strani meje nikoli niso dvomili o svoji pravi identiteti Slovencev, za razliko od nekaterih drugih skupin, ki so bile zgodovinsko ločene od svojih matičnih narodov.
Predsednica Republike Nataša Pirc Musar je v svojem nagovoru spomnila na dogodke 17. avgusta 1919, ko je ljudstvo Prekmurja na množičnem shodu v Beltinciju izrazilo željo, da skupaj s svojimi sodržavljani čez reko Mur gradi prihodnost. Poudarila je, da je danes, več kot stoletje kasneje, Prekmurje neločljiv in dragocen del Slovenije, ne le na zemljevidih, temveč še posebej skozi svoj jezik, kulturo, literaturo, glasbo, kuhinjo in skupni zgodovinski spomin.
Pirc Musar je poudarila, kako je Prekmurje uspelo ohraniti svojo posebnost skozi stoletja z varovanjem svojih korenin. Opozorila je, da je odpornost prekmurskega jezika, poezije in pisne besede zdržala tudi v obdobjih intenzivnega pritiska na nacionalno identiteto. Ta vztrajnost uči, da enotnost ne pomeni enotnosti in da moč leži v sprejemu razlik kot oblike obogatitve.
Pirc Musar je zaključil z navedbo, da nas zgodovina uči, da ni nobene pridobljene pravice, nobene skupnosti in nobene povezave, ki bi bila nikoli samoumevna.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik
Slovenia
