Družina iz Virginije s štirimi sorodniki, ki so izginili v poplavah v Nepalu in na Kitajskem, prosi za več reševalne pomoči.

Reševalci v Nepalu in na Kitajskem so v petek vztrajno delali, da bi iz debele plasti blata in ostankov izvlekli preživele, saj je število žrtev katastrofalnih poplav ob meji med Nepalom in Kitajsko močno naraslo. V Nepalu je po podatkih organa za obvladovanje nesreč v državi umrlo najmanj 579 ljudi, čeprav je policija kasneje ta številka spremenila na 553. Na kitajski strani je bilo potrjenih sedem smrtnih žrtev, poročila pa kažejo, da je na stotine ljudi še vedno pogrešanih. Med pogrešanimi so posamezniki iz več kot 30 držav, vključno s številnimi tujci, ki so prišli v regijo zaradi turizma, verskih romanj ali v delovne namene.

Poplave so se začele po nenadnem propadu ledenika v Himalaji, ki je sprožil tok vode in blata, ki se je prebil skozi rečne doline in uničil skupnosti na obeh straneh meje. Reševalne operacije so se okrepile, pri čemer so ekipe uporabljale helikopterje, brezpilotne letalce in celo rapelerske tehnike za dostop do oddaljenih in močno poškodovanih območij.

Nepalska vojska je bila razporejena, da bi pomagala pri reševalnih prizadevanjih, zlasti v okrožju Nuwakot, eni najteže prizadetih regij. Vojaki si prizadevajo izpeljati več kot 100 ljudi, za katere se domneva, da so ujeti v predoru na hidroelektrarni. Vendar pa se je naloga izkazala za izredno zahtevno zaradi debelega sloja blata, ki je pogoltnil mesto. Medtem so bili na tisoče reševalcev mobilizirani po območju nesreče, nekateri pa so na prizadeta območja prišli peš, s splavi ali z droni.

Ta jezero, ki se nahaja približno 10 kilometrov od mejnega prehoda pristanišča Gyirong, leži na nadmorski višini 2.950 metrov. Zaskrbljenost se je povečala, ko so uradniki prejeli poročila, da je jez na tibetanski strani razbil, kar je sprožilo opozorila za varnostno osebje in reševalce, da se pripravijo na morebitne dodatne valove vode in ostankov.

Družine pogrešanih še naprej nestrpno čakajo na novice, nekateri pa izražajo upanje, da so njihovi ljubljeni morda še živi. V Richmondu v Virginiji je Mukti Patel, čigar oče, sestra in še dva sorodnika so med pogrešanimi, opisala čustveno napetost čakanja.

Ta premik je bil očitno pod vplivom diplomatskega pritiska držav, katerih državljani so izginili v nesreči. Kljub tem prizadevanjem se obseg tragedije še naprej razvija, pri čemer se je število pogrešanih posameznikov v Nepalu skoraj podvojilo na 1.924. Na kitajski strani se poroča o 554 pogrešanih, od katerih so mnogi nerezidenti.

Odpornost reševalnih skupin in odločnost družin, ki iščejo odgovore, poudarjajo resnost trenutnega humanitarnega izziva.