Na kakšni poti je slovenska soseda?

Madžarski premier Viktor Orbán se je po poročilih aktivno vključil v slovensko volilno kampanjo. Ta vključenost je bila poudarjena med intervjujem z novo madžarsko zunanjo ministrino Anito Orbán po njenem obisku v Slovenijo. Razprava se je dotaknila zapuščine prejšnje vlade pod vodstvom Viktora Orbána, vrnitve nepravilno pridobljene javne lastnine in prihodnjega sodelovanja med obema državama.

Ta izjava prihaja v ozadju preiskave vpliva Madžarske v sosednjih državah, zlasti v zvezi z njeno politično angažiranostjo v Sloveniji. Vključenost Viktora Orbána v slovenski volilni proces je mogoče izslediti do maja 2018, ko je obiskal Lendavo, mesto na severu Slovenije. Med tem obiskom je Orbán javno podprl Ferenca Horvátha, ki je kandidiral za mesto predstavnika madžarske manjšine v narodni skupščini Slovenije.

Izpostavil je, da so besede kandidata, Ferenca Horvátha, imele pomemben pomen in poudarili pomen, da ima nekdo, ki je odgovoren za madžarsko skupnost v Prekmurju, ki bi lahko delal z madžarskim predsednikom vlade. V isti številki Népújság so bili objavljeni intervjuji z obema kandidatoma za položaj predstavnika madžarske manjšine.

Priznal je podporo Viktora Orbána in ga opisal kot priznanje za njegovo delo za madžarsko skupnost v Prekmurju. Izrazil je tudi zaupanje, da bo, če mu bo uspelo kot predsedniku PMSNS, uspel tudi kot predstavnik. Po rezultatih volitev je Horváthova nasprotnica Gabriela Sobočan javno poudarila, da je Orbánova podpora odločilno vplivala na izid glasovanja. Trdila je, da je vidna podpora madžarskega predsednika vlade igrala ključno vlogo pri vplivanju na volivce.

Horváth je po izvolitvi nadaljeval z združevanjem obeh vlog, s čimer je potrdil, da možnost istodobnega opravljanja obeh funkcij ni bila le hipotetična, temveč strateška usmeritev, ki jo je sledil.

Primer Ferenca Horvátha ponazarja, kako lahko mednarodna podpora oblikuje domače politične izide, zlasti v regijah z znatnimi etničnimi manjšinami. Vključenost Viktora Orbána v slovensko volilno kampanjo je še naprej predmet razprave med političnimi analitiki in opazovalci. Nekateri jo vidijo kot legitimno obliko mednarodne solidarnosti, drugi pa kot neupravičeno vmešavanje v nacionalne zadeve. Ker razprave o vlogi zunanjih akterjev v notranji politiki še vedno trajajo, se posledice takšnih zavez še vedno podrobno preučujejo.