Delcy Rodriguezova Venezuela je v tako hudi stiski, da si ne more privoščiti, da bi zavrnila pomoč prijateljev ali sovražnikov.

Delcy Rodríguezova Venezuela je v tako hudi stiski, da si ne more privoščiti zavrnitve pomoči prijateljev ali sovražnikov.

Po uničujočih potresih, ki so prizadele severno obalo Venezuele in glavno mesto Caracas, se je država znašla v krizi, ki je še poglobila njene obstoječe ranljivosti.

Ta korak je bil redek trenutek diplomatskega sodelovanja med dvema vodjema, katerih politične ideologije se pogosto soočata, kar je poudarilo resnost razmer.

Rodríguez, nekoč podpredsednik pokojnemu predsedniku Nicolasu Maduru, se zdaj sooča z nemogočim izzivom: ohraniti stališče režima in hkrati zagotoviti preživetje sredi humanitarne katastrofe. Potresi so poslabšali dolgoletne težave v Venezueli, zlasti obremenitev že preobremenjenega zdravstvenega sistema.

Uradni podatki venezuelske centralne banke razkrivajo obseg finančnega bremena. Leta 1998, preden je Hugo Chávez prišel na oblast, je venezuelski zunanji dolg znašal 28.311 milijard dolarjev. Do leta 2018 je ta številka narasla na 108.369 milijard dolarjev. Ekonomist Asdrúbal Oliveros z katoliške univerze Andrés Bello ocenjuje trenutni dolg na približno 161,3 milijarde dolarjev, čeprav je to še vedno bistveno nižje od številke v višini 240 milijard dolarjev, ki jo navaja Financial Times.

Nedavni potresi so privedli do primerjave s podobno katastrofo pred skoraj tremi desetletji. 15. decembra 1999 je obsežen plaz v osrednji obalni regiji Venezuele uničil mesto Carmen de Uria in ubil na stotine ljudi.

Danes je ista regija spet v središču pozornosti, saj je utrpela veliko škodo zaradi nedavnih potresov. Paralele med obema krizama so presenetljive, vendar se je kontekst dramatično spremenil.

Medtem ko se nadaljuje iskanje preživelih in poročajo o številnih žrtvah, mednarodna skupnost pozorno spremlja. Pripravljenost Venezuele, da sprejme pomoč držav, kot je El Salvador, kaže na spremembo v državnem diplomatskem položaju, ki lahko odraža tako nujnost kot spreminjajočo se dinamiko regionalne politike.