ON
← Nazaj na pregled
Večina misli, da spada med srednji razred. Številke kažejo drugače
Slovenia📈 GospodarstvoProgresivnoSpregledano pri konservativnih

Večina misli, da spada med srednji razred. Številke kažejo drugače

Nova študija ekonomistov Judith Niehues in Maximilian Stockhausen iz Inštituta za ekonomske raziskave (IW Cologne) analizira podatke o dohodkih v Nemčiji, da bi opredelila pragove revščine, srednjega razreda in bogastva. Raziskava kaže, da posameznik, ki zasluži več kot 6.050 evrov neto mesečno, spada med štiri odstotke najvišjih zaslužkov, medtem ko tisti, ki zaslužijo med 1.940 in 3.630 evri, spadajo v osrednji srednji razred. Ugotovitve kažejo, da mnogi Nemci svoje finančno stanje dojemajo drugače od objektivnih meril, ker se primerjajo predvsem s vrstniki in ne s splošnim prebivalstvom. Sestava gospodinjstev pomembno vpliva na te pragove, saj za pare brez otrok, da se štejejo za bogate, potrebujejo več kot 9.070 evrov neto mesečnega dohodka v primerjavi s približno 12.700 evri za pare z dvema majhnima otrokom. Poleg tega študija poudarja močno korelacijo med visokošolskim izobraževanjem in dohodkom, pri čemer je navedeno, da posamezniki z visokošolskimi kvalifikacijami običajno zaslužijo približno 3140 EUR neto mesečno, kar jih uvrsti v zgornjo tretjino prebivalstva.

Nová študija, ki jo je izvedel skupina ekonomistov nemškega Inštituta za gospodarsko raziskavo, znanega kot IW Cologne, razkriva pomembno razliko med tem, kako Nemci dojamejo svoje finančno stanje, in njihovim dejanskim položajem v nacionalni porazdelitvi prihodkov. Raziskovalci Judith Niehues in Maximilian Stockhausen so analizirali podatke o prihodkih in življenjskem standardu, da bi določili specifične meje za revščino, pripadnost srednjemu razredu in relativno bogastvo. Njihovi rezultati kažejo, da se čeprav večina posameznikov identificira kot del srednjega razreda, objektivni ekonomski kazalniki pogosto kažejo, da spadajo v druge kategorije.

Analiza poudarja, da je oseba, ki zasluži neto mesečni dohodek v višini 3.500 evrov, še vedno del jedra srednjega razreda, medtem ko se resnično relativno bogastvo začne šele pri veliko višjih dohodkih. Metodologija, uporabljena v raziskavi, definira relativno revščino za posameznika v Nemčiji kot neto mesečni dohodek, ki je manjši od 1.450 evrov. Jedro srednjega razreda je definirano kot osebe z neto mesečnimi zaslužki med 1.940 in 3.630 evri. Po tej definiciji mora posameznik zaslužiti več kot 6.050 evrov neto mesečno, da bi se uvrstil med najboljših štiri odstotke prebivalstva po dohodku v državi.

Ta meja označuje mejo med višjim srednjim razredom in relativnim premoženjem. Raziskovalci so opozorili, da te številke izzivajo običajna prepričanja, saj veliko ljudi s plačami okoli 3.500 evrov verjame, da so bogati, kljub statističnim podatkom, ki jih jasno umeščajo v srednji razred. Niehues je pojasnil, da ta razlika v dojemanju nastane, ker ljudje redko primerjajo svoje finančno stanje z celotno populacijo. Namesto tega se primerjajo z neposrednim okoljem, vključno s kolegi, prijatelji in sosedi. Ta lokalni primerjava ustvarja popačen pogled na lastni položaj, kar povzroči, da se mnogi počutijo, kot da je nekdo drug vedno bogatejši.

Čeprav so raziskovalci priznali, da je tak način razmišljanja razumljiv, so opozorili, da lahko spodbuja nerealno občutje varnosti ali nezadovoljstva glede dejanskega gospodarskega položaja. Študija predlaga, da bi širši pogled na porazdelitev nacionalnega dohodka omogočil bolj natančno samoceno. Sestava gospodinjstva bistveno spreminja te pragove dohodka zaradi ekonomij obsega. Par brez otrok potrebuje skupni neto mesečni dohodek, ki presega 9.070 evrov, da bi bil uvrščen med relativno premožne. Za par z dvema otrokoma, ki sta mlajša od štirinajstih let, se ta prag dvigne na približno 12.700 evrov na mesec.

Povečanje (stroškov) ni linearno odvisno od velikosti gospodinjstva, saj člani družine delijo stroške stanovanja, komunalne storitve in druge fiksne stroške. Raziskovalci so uporabili metodološko prilagoditev, da bi upoštevali te skupne stroške, pri čemer so ugotovili, da dodatni člani gospodinjstva ne podvojijo potrebnega dohodka za ohranjanje podobnega nivoja življenja. Raven izobrazbe je močno povezana z dohodkom v podatkih študije. Posamezniki z univerzitetno diplomo so imeli povprečni neto mesečni dohodek približno 3.140 evrov, kar jih že uvršča v zgornjo tretjino prebivalstva. Več kot dve tretjini tistih, ki so ocenjeni kot relativno bogati, imajo višjo izobrazbo.

Poleg tega več kot 70 odstotkov te skupine z visokimi dohodki živi v lastnih hišah ali stanovanjih, kar kaže na povezavo med visokimi dohodki, izobrazbo in lastništvom nepremičnin. Te statistike poudarjajo strukturne prednosti, ki so povezane z akademsko izobrazbo na nemškem trgu dela. Nasprotno pa, po ugotovitvah raziskave, so samske osebe demografska skupina, ki je najbolj finančno ranljiva. Povprečni neto mesečni dohodek za samske osebe znaša 1.950 evrov. Približno tretjina te skupine živi v pogojih, ki jih izpostavljajo tveganju revščine. Podobne ranljivosti prizadevajo starejše osebe, ki živijo same, pri čemer je približno 30 odstotkov izpostavljenih tveganju revščine.

Ti rezultati so v skladu s širšimi evropskimi raziskavami, ki kažejo, da finančna varnost ne odvisna le od bruto dohodka, temveč tudi od življenjskega sloga, velikosti gospodinjstva in stopnje, v kateri posameznik mora sam pokrivati stroške. Enotni gospodinjstva nimajo prednosti skupnega krijevanja stroškov, ki so na voljo družinam ali parom, zaradi česar so bolj občutljiva na gospodarske šoke. Paralelne analize, ki temeljijo na podatkih Evropske unije, ponujajo primerjalno perspektivo o zahtevah glede dohodka za udobno življenje. Ocena, ki temelji na definicijah OECD, je razdelila srednji dohodkovni razred na tri podskupine glede na ekvivalentni razpoložljivi dohodek v primerjavi z nacionalnim povprečjem.

Družine, ki zaslužijo med 75 in 100 odstotki povprečnega dohodka, spadajo v nižji srednji dohodkovni razred, medtem ko tiste, ki zaslužijo od 100 do 150 odstotkov, predstavljajo srednji dohodkovni razred. Višji del srednjega razreda vključuje družine, ki zaslužijo med 150 in 200 odstotki povprečnega dohodka. Leta 2025 je bil povprečni ekvivalentni razpoložljivi dohodek v EU zabeležen pri 22.939 evrih letno, ali približno 1.912 evrih na mesec. Na podlagi te osnove bi posameznik v EU potreboval neto mesečni dohodek približno 2.867 evrov, da bi dosegel zgornjo mejo srednjega dohodkovnega razreda, ki je definirana kot 150 odstotkov povprečnega dohodka. V Sloveniji je ta meja izračunana pri 2.552 evrih neto na mesec.

Med evropskimi državami obstajajo velike razlike. Severna Makedonija ima najnižjo zahtevo za eno osebo, in sicer 603 evrov, medtem ko ima Švica najvišjo, 6.491 evrov. Med državami članicami EU ima Romunija najnižji prag, 1.023 evrov, medtem ko ima Luksemburg 6.256 evrov. Druge države, ki zahtevajo več kot 4.000 evrov, so Norveška, Avstrija, Danska, Irska in Nizozemska. Med štirimi največjimi državami članicami EU je Nemčija tista, ki ima najvišjo oviro za vstop v višji srednji dohodkovni razred, in sicer 3.611 evrov. Francija sledi z 3.307 evri, Italija z 2.758 evri, Španija pa ima najnižjo zahtevo, 2.546 evrov.

Razlika med Nemčijo in Španijo presega 1.000 evrov na mesec. Struktura gospodinjstva vpliva na te izračune podobno po vsej Evropi. Par brez otrok potrebuje približno 1,5-krat večji dohodek kot posameznik, kar v povprečju v EU znaša približno 4.301 evrov. Družina z dvema malima otrokoma potrebuje faktor 2,1, kar pomeni potreben dohodek približno 6.021 evrov. Te številke kažejo, da doseganje stabilnega in udobnega življenjskega standarda močno varira glede na geografsko lokacijo in družbene okoliščine.

Kako je nastalo to poročilo. Objektivne novice je to poročilo napisal iz 3 izvornih člankov s pomočjo umetne inteligence po naši metodologiji. Gre za naše lastno besedilo, ne za kopijo posameznega medija. Preberite našo metodologijo.

Odgovorni urednik: Matej BašaSte opazili napako? Sporočite jo

3 poročil

Cekin logoCekinNeodvisenSredinaDejstva 85Objektivnost 90
Večina misli, da spada med srednji razred. Številke kažejo drugače

Nova študija ekonomistov Judith Niehues in Maximilian Stockhausen iz Inštituta za ekonomske raziskave (IW Cologne) analizira podatke o dohodkih v Nemčiji, da bi opredelila pragove revščine, srednjega razreda in bogastva. Raziskava kaže, da posameznik, ki zasluži več kot 6.050 evrov neto mesečno, spada med štiri odstotke najvišjih zaslužkov, medtem ko tisti, ki zaslužijo med 1.940 in 3.630 evri, spadajo v osrednji srednji razred. Ugotovitve kažejo, da mnogi Nemci svoje finančno stanje dojemajo drugače od objektivnih meril, ker se primerjajo predvsem s vrstniki in ne s splošnim prebivalstvom. Sestava gospodinjstev pomembno vpliva na te pragove, saj za pare brez otrok, da se štejejo za bogate, potrebujejo več kot 9.070 evrov neto mesečnega dohodka v primerjavi s približno 12.700 evri za pare z dvema majhnima otrokom. Poleg tega študija poudarja močno korelacijo med visokošolskim izobraževanjem in dohodkom, pri čemer je navedeno, da posamezniki z visokošolskimi kvalifikacijami običajno zaslužijo približno 3140 EUR neto mesečno, kar jih uvrsti v zgornjo tretjino prebivalstva.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o družbeno-ekonomski statistiki in ekonomskih razvrstitvah, ki temeljijo na akademskih raziskavah. Ne zagovarja posebnih političnih politik, ne kritizira političnih strank ali ne oblikuje gospodarskih podatkov skozi partizansko lečo. Vsebina je še vedno osredotočena na opredelitev dohodkovnih razredov in

Zakaj dejstva (85): The article accurately reflects the findings of the IW Cologne study by Niehues and Stockhausen regarding income thresholds for poverty, middle class, and wealth in Germany. The specific figures cited (e.g., >6,050 EUR for top 4%, <1,450 EUR for relative poverty) align with recent economic analyses

Zakaj objektivnost (90): The tone is informative and neutral. It presents the statistical data clearly and explains the psychological aspect of self-perception versus reality without injecting personal opinion or emotional bias. The framing is balanced, acknowledging both the objective numbers and the subjective human exper

Slovenske novice logoSlovenske noviceNeodvisenSredina
Koliko mora zaslužiti Slovenec za udobno življenje? To kažejo evropski podatki

Ta članek preučuje prihodke, potrebne za udobno življenje v Sloveniji, z analizo podatkov podjetja Euronews Business, ki izračunava prag za vstop v višji srednji dohodkovni razred. Ta prag je definiran kot 150 odstotkov nacionalnega povprečnega neto dohodka, glede na klasifikacije OECD, kjer ta območje predstavlja višji del srednjega razreda. Leta 2025 je bil povprečni neto dohodek v EU približno 1.912 evrov na mesec, kar pomeni, da posameznik potrebuje približno 2.867 evrov neto dohodka na mesec, da doseže ta status v Evropi. Specifično za Slovenijo je izračunan zahtevek 2.552 evrov neto dohodka na mesec, kar je nižje od evropskega povprečja, vendar še vedno bistveno višje od številnih posameznih dohodkov. Članek poudarja velike razlike med državami, pri čemer opozarja, da ima Švica najvišji prag pri 6.491 evrih, medtem ko ima Severna Makedonija najnižji pri 603 evrih. Znotraj EU je Luksemburg na prvem mestu z 6.256 evri, medtem ko ima Romunija 1.023 evrov, kar prikazuje širok gospodarski razkorak med državami članicami.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek se izključno opira na statistične podatke in definicije OECD, pri čemer ne uporablja polžitih izrazov ali strankarskih interpretacij.

Delo logoDeloNeodvisen🔒Progresivno
Luka Dončić, 900.000 stanovanj, na mizi pa kalašnikovke

To toplo sporočilo časnika Delo poudarja številne pomembne teme, povezane z gospodarskim in družbenim razvojem Slovenije. Analizira naraščanje življenjskih stroškov in ugotavlja, da ohranjanje srednjega standarda življenja zdaj stane približno 2,2 milijona evrov v celotni življenjski dobi, kar je znesek, ki je dosegljiv le za majhen delež zaposlenih. Stanovanjski trg je opisan kot disfunkcionalen, kljub temu, da je na voljo 900.000 stanovanj za dva milijona prebivalcev, pri čemer je petina stanovanj praznih, medtem ko so povprečne cene v Ljubljani dosegle 5.600 evrov na kvadratni meter. Članek se tudi posveča upadu velikih podjetij v domači prehrambni industriji, kot sta Mercator in Kolinska, ki sta bila prevzeti s strani tujih skupin, in zastavlja vprašanje, ali lahko Slovenija še vedno ustvari regionalne prvake. Poleg tega predstavlja Mladen Milanovic-Kajo, poslovneža, povezanega z različnimi komercialnimi interesi in donacijami, vključno s nedavnim projektom pravoslavne cerkve v Kopru. Na koncu se članku posveča tudi zastavljenemu postopku vstopa Srbije v EU, pri čemer opozarja, da čeprav je predsednik Aleksandar Vučić odstopil, Bruselj še vedno vztraja pri strogem spoštovanju demokratičnih standardov.

Ocena pristranskosti (Progresivno): Ta pristop poudarja sistemske napake, kot je "privilegij" srednjega razreda in izguba nacionalne industrijske suverenosti, ter uporablja kritičen jezik glede politične neaktivnosti in prevlade tujih korporacij.

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe