V Spodnji Savinjski dolini zmanjkuje vode za namakanje

V osrčju slovenske Podravje grozi prihodnost kmetijstva naraščajoča kriza. Direktor lokalnega kmetijskega podjetja je opozoril, da je mogoče uvoziti živila, izgubljena polja pa zaradi podnebnih sprememb, tržnih pritiskov in zahtev po trajnostnem kmetijstvu ni mogoče nadomestiti.

Kmetijstvo, ki ga tradicionalno obravnavamo kot eno od industrij, ki se počasi spreminjajo, danes preizkušajo hitri okoljski premiki, nepredvidljive cene surovin in naraščajoča pričakovanja glede trajnosti. "Največja sprememba je povečana nepredvidljivost", je pojasnil Pernat. "V preteklosti so bile odločitve v veliki meri temeljile na dolgoročnih izkušnjah in uveljavljenih praksah.

Kmetje vse bolj delujejo kot proizvajalci in upravitelji, pri čemer uravnotežujejo gospodarsko sposobnost z ekološko odgovornostjo. "Kmetijstvo ni več samo dobro pridelavo", je dejal. "Porečunavač sedanje prakse s tistimi pred desetletjem, je Pernat opazil pomembne spremembe. Medtem ko je sprememba mišljenja med kmetje postopna, se je obseg tveganj in gospodarskih negotovosti znatno povečal. "Pred desetimi leti so bili proizvodni stroški veliko bolj predvidljivi", je dejal. "Ta nestanovitnost je mnoge kmetje prisilila, da so ponovno premislili o svojih strategijah, sprejeli bolj prožne pristope in vlagali v tehnologije, ki izboljšujejo natančnost in učinkovitost.

V Podravskem območju so ti izzivi še posebej očitni. Kmetje poročajo o pogostejših in hujših vremenskih ekstremnih razmerah, vključno z sezonskimi spomladi, bolj vročimi in sušimi poletji ter nenadnimi obilno deževali. Ti pogoji so tradicionalni urniki sajenja naredili manj zanesljivi, kar zahteva bolj dinamično odločanje. "Videmo več skrajnosti kot kdajkoli prej", je opazil Pernat. "Primajša je pogosto nepravilna, poletje je bolj vroče in suše, doživljamo pa več poplav in neviht. "Kmetje tudi bolj poudarjajo izbiro sort in sort, ki so odporne na sušo, vročino in bolezni.

Dnevne odločitve so zdaj bolj reaktivne, ki jih vodijo realni podatki o vremenskih napovedih, pogojih tal in razvoju škodljivcev. "Kmetije morajo nenehno spremljati in se prilagajati", je dejal Pernat. "Problem ni omejen na Podravje. Po vsej Sloveniji pomanjkanje vode prisili v težke odločitve. V dolini Lower Savinja je bilo zaradi nezadostne oskrbe z vodo uradno prepovedano namakanje skoraj 900 hektarjev kmetijskega zemljišča. Kmetje se tam trudijo ohraniti kakovost pridelka, zlasti v kritičnih obdobjih rasti, kot je zorenje grozdja.

"Takoj potrebujemo dodatne rezervoarje za zadrževanje vode", je dejal Aljoša Uršič, predsednik združenja za namakanje opreme Kaplja. "Težava presega posamezne kmetije. "Po navedbah Blaža Dimeca iz Kancelarije za kmetijstvo in gozdarstvo v Celju je več kot 2200 hektarjev zemljišč odvisno od namakalnih sistemov na tem območju, vendar je trenutno dovoljeno namakanje le približno 900 hektarjev. "Tisti, ki nimajo dovoljenj za vodo, se morajo popolnoma izogibati črpanju vode iz rek", je pojasnil Dimec. "Tudi tisti, ki imajo dovoljenja, se morajo držati predpisanih tokov, ki so ekološko sprejemljivi.

Kljub razpoložljivim tehničnim rešitvam pomanjkanje organizacije in infrastrukture še naprej ovira razširjen dostop do namakanja. Obstaja veliko tehničnih rešitev, vendar država ni storila veliko za organizacijo dostopa do namakanja, " je dejala Marina Pintar, dekanka Ljubljanske fakultete za biotehnologijo. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko brez takojšnjih ukrepov zmožnost vzdrževanja kmetijske proizvodnje še dodatno zmanjšala. V naslednjih 20 letih bo treba še 20.000 hektarjev opremiti z namakalnimi sistemi, da se zagotovi stabilna proizvodnja hrane, je dodala Pintar.

Izziv ni le v zagotavljanju vode, temveč tudi v ustvarjanju sistema, ki bo kmetom omogočil učinkovit in enakovreden dostop do nje.