V sodniških in tožilskih vrstah kritični do zakona o Skoku: To ne bo prispevalo k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj

Nova24TVStrankarsko povezanProgresivnopred 3 urami

V članku se obravnava kritika novega zakona, katerega namen je izboljšati sodelovanje med institucijami za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, ki ga je izpodbijala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Trdi, da zakon spodkopava poklicno avtonomijo tožilske službe in povečuje politični vpliv. Medtem nekateri člani javnosti menijo, da so potrebne spremembe v kazenskih preiskavah. V članku se sklicujejo na pretekle izkušnje, vključno z incidenti, ko so prehodni levi akterji domnevno promovirali svoje storitve v okviru koruptivnih sistemov, in razkritji v Tarčiju, ki jih je zatlačila Golobova administracija. Zaupanje javnosti v preiskavo gospodarskih kaznivih dejanj, korupcije med javnimi uslužbenci in organiziranega kriminala ostaja nizko. Zagovorniki zakona, kot sta vodja komunikacijskega urada Sebastetijan in nekdanji premier Jerže Anč Logar, trdijo, da je ustanovitev SKOK (posebnega kazenskega urada) učinkovit korak proti korupciji.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se predlagani zakon obravnava kot nujna reforma proti korupciji, podpora ustanovitvi SKOK-a pa kot odgovor na sistemske napake.

DeloNeodvisen🔒Sredinapred 3 urami

Vrhovno sodišče je pozvalo k ponovnemu razmisleku o zakonu "Skok", pri čemer je poudarilo, da so potrebne spremembe kazenskega postopkovnega zakona, da bi se učinkoviteje preganjali najhujše kazniva dejanja. Pravni strokovnjaki in tožilci trdijo, da sedanji pravni okvir ni zadosten za učinkovito obravnavanje težkih kaznivih dejanj.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo stališče s sklicevanjem na pravne strokovnjake in tožilce, ki poudarjajo potrebo po reformi, ne da bi zavzeli jasno ideološko stališče.

VečerNeodvisen🔒Sredinapred 3 urami

Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je izrazil zaskrbljenost glede predloga zakona o specializiranih sodiščih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj v organiziranem kriminalu (Skok). Orož meni, da bi predlog podaljšal čas reševanja kazenskih zadev in povzročil manjkovanje predhodnega obdobja za pripravo novega sodišča. Tudi rok ustanovitve sodišča 1. januarja 2027 je ocenjen kot nerealen in nevaren za stabilnost sodnega sistema. Vrhovno sodišče zahteva poseben neposredni odpor v poročilih predsednika Specializiranega sodišča državnemu zboru, da bi varovala neodvisnost sodstva. Orož opozarja, da še vedno obstaja problem z izločevanjem sodnikov v predodeljevanju zadev, kar lahko vpliva na pravice obtoženca.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja pomisleke predsednika vrhovnega sodišča glede predlaganega zakona, vendar ne zavzema jasnega stranskega stališča.

DnevnikNeodvisen🔒Progresivnopred 4 urami

Slovenska vlada je predlagala zakon, znan kot "Skok" (skok), katerega namen je prestrukturiranje specializiranih državnih tožilcev v nov organ, osredotočen na korupcijo in organizirani kriminal. Predlog je sprožil močne reakcije tožilcev, sodnih institucij, neodvisnih organizacij in opozicijskih strank. Kritičarji trdijo, da zakon ne obravnava temeljnih vzrokov dolgotrajnih kazenskih postopkov, ampak namesto tega spodkopava poklicno avtonomijo tožilcev z povečanjem političnega vpliva na njihova imenovanja in potencialno vodi do novih sodnih zamud.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se predlagani zakon obravnava kot poskus povečanja političnega nadzora nad imenovanji tožilcev in zmanjšanja institucionalne neodvisnosti, kar se ujema z levičarsko usmerjeno kritiko presežkov izvršne oblasti.

VečerNeodvisen🔒Progresivnopred 5 urami

Vrhovno sodišče Slovenije in Specializirano državno tožilstvo (SDT) sta kritizirala predlagani zakon, katerega namen je izboljšati boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Trdijo, da zakon ne krepi prizadevanj za boj proti korupciji, ampak namesto tega oslabi neodvisnost tožilcev z večjim političnim vplivom na odločitve o zaposlitvi. Zakon bi reorganiziral SDT v novo telo, imenovano StKOK, spremenil sistem imenovanja in ocenjevanja državnih tožilcev in zmanjšal vlogo generalnega državnega tožilca pri imenovanju vodstva. Obe instituciji trdijo, da zakon nima smiselnih reform in ne obravnava sistemskih vprašanj v kazenskem pravosodnem sistemu, kot so podaljšani pravni postopki. Poudarjajo, da resnične izboljšave zahtevajo celovite reforme kazenskega zakonika, ne pa zgolj organizacijske spremembe.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je predlagani zakon označen kot politično motiviran in škodljiv za neodvisnost sodstva, poudarjajo pa so zaskrbljenost zaradi povečanega političnega vpliva na imenovanja tožilcev.

ReporterNeodvisenProgresivnopred 5 urami

V članku se razpravlja o zaskrbljenosti, ki jo je izrazila generalna državna tožilka Ana Bergant glede predlaganega zakona (Skok), katerega namen je prestrukturiranje specializiranih organov za obravnavo primerov korupcije in organiziranega kriminala. Bergant kritizira tajni postopek priprave zakona, pomanjkanje sodelovanja s strokovnjaki in ustreznimi institucijami in njegov potencialni vpliv na avtonomijo državnega tožilstva. Trdi, da bi zakon zmanjšal neodvisnost tožilcev, saj bi ministrinu za pravosodje omogočil vplivati na odločitve o kadrovstvu brez posvetovanja z državnim tožilskim svetom. Zakon predlaga tudi spremembe notranje strukture državnega tožilskega sistema, za katere Bergant trdi, da bi lahko oslabila učinkovitost tožilske službe. Medtem Ivan Prigarid, vodja specializiranega državnega tožilstva (SDT), navaja, da zakon ne razširi obsega uvedbe novih kazenskih kaznivih dejanj, temveč notranjo podporo za tožilce.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se predlagani zakon obravnava kot pomembna grožnja neodvisnosti kazenskega sistema, pri čemer se poudarjajo pomisleki glede političnega vpliva na odločitve o zaposlovanju in organizacijski strukturi.

N1 SlovenijaNeodvisenProgresivnopred 6 urami

Predlagani zakon o Skoku se je soočil s kritiko visokih pravnih oseb v Sloveniji. Generalna državna tožilka Katarina Bergant je navedla, da spremembe, ki jih zakon uvaja, ne prispevajo k učinkovitejšemu preganjanju kaznivih dejanj, temveč slabšajo poklicno avtonomijo tožilstva z povečanjem političnega vpliva na celoten sistem državnega tožilstva. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je opozoril, da bi sprejetje zakona znatno vplivalo na raven pravne varnosti.

Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku so predstavljeni kritični pogledi pravnih organov, kot sta generalni državni tožilec in predsednik vrhovnega sodišča, ki trdijo, da predlagani zakon spodkopava neodvisnost sodstva in povečuje politični vpliv.

Žurnal24NeodvisenSredinapred 6 urami

V članku se obravnava kritika predlaganega zakona o državnem tožilstvu (StKOK), katerega namen je povečati politični vpliv na imenovanja in delovanje tožilstva. Generalna tožilka Katarina Bergant trdi, da zakon spodkopava poklicno avtonomijo, saj daje večjo moč ministrstvu za pravosodje pri izbiri tožilcev, namesto da se zanaša na obstoječi državni svet za tožilstvo. Več institucij, vključno z državnim tožilstvom, zagovornikom človekovih pravic in Računskim sodiščem, je izražalo zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti pri pripravi zakona in odsotnosti prispevkov pravnih strokovnjakov. Kritiki trdijo, da zakon ne obravnava ključnih vprašanj kazenskega pregona, ampak namesto tega krepi politični nadzor nad sodno opozicijo. Stranka "Predrer" trdi, da samo preimenuje zakon in prestrukturira sedanji sistem brez smiselne reforme.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene različne perspektive - kritike pravnih strokovnjakov, institucij in političnih skupin - brez očitne naklonjenosti nobeni strani.V članku so poudarjene pomisleke glede političnega vpliva in postopkovnih pomanjkljivosti, hkrati pa so citirani različni deležniki, pri čemer je ohranjen uravnotežen ton.

DeloNeodvisen🔒Sredinapred 6 urami

Vrhovno sodišče Slovenije (VDT) in Specializirano državno tožilstvo (SDT) sta kritizirala predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo primerov korupcije in organiziranega kriminala (StKOK), ki ga je vlada predstavila 15. julija 2026. Obe instituciji trdijo, da predlagane spremembe ne prinašajo pomembnih izboljšav pri pregonu zapletenih kazenskih primerov in opozarjata na morebitne organizacijske in sistemske spremembe, ki bi lahko vplivale na delovanje državne tožilske službe. Poudarjata, da je bil predlog pripravljen brez posvetovanja s strokovnimi javnimi in ustreznimi organi, in sprašujejo o upravičenosti uporabe nujnih zakonodajnih postopkov, saj pogoji za to niso izpolnjeni. VDT ugotavlja, da vlada ni imela dostopa do uradnega besedila, temveč le do različice, ki je bila kratko objavljena na spletu, ki je lahko še vedno revidirana pred končnim odobritvijo. Predlog je videti kot presežek cilja učinkovitejšega boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, saj bi tudi oviral zahtevo za vključitev vseh ključnih sprememb v imenovanje sistema državnega tožilstva za državno tožilstvo.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek kritizira predlog zakona dveh državnih tožilstev, vendar ne zavzema jasnega ideološkega stališča.

24ur (POP TV)NeodvisenSredinapred 21 urami

Anže Logar, vodja Demokratske stranke in minister za gospodarstvo, brani pobudo in navaja, da je njen cilj učinkovito boj proti resnim korupcijskim primerom, vključno s tistimi, ki vključujejo člane vladajoče strukture. Trdi, da so obstoječe institucije neučinkovite in da SKOK predstavlja jasno zavezanost vlade za boj proti korupciji. Lucija Tacer Perlin iz gibanja za svobodo pa kritizira predlog in trdi, da daje pretirano moč ministrstvu za pravosodje in ogroža neodvisnost sodstva.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni oba pogleda na predlagano sodišče SKOK - podpora vladajoče stranke in kritika opozicije - brez očitnega naklonjenosti nobeni strani.