V Nemčiji se zavzemajo za pravilo nerazkritja prebolelega raka delodajalcem, kar omogoča bolnikom nov začetek. Kako je s tem pri nas?
V Nemčiji se razvijajo pravice do pozabe za prizadeto bolezen, kar bi omogočilo bolnikom, da ne več razkrivajo svoje prejšnje diagnoze z zaposlovanjem, po določenem obdobju brez ponovitve bolezni. Predsednik nemške zdravniške zbornice Klaus Reinhardt opozarja, da ljudje, ki so prizadeti rak, pogosto živijo normalno življenje, vendar jih prejšnja diagnoza še vedno omejuje pri zaposlovanju. Pobudo podpirajo politike, ki menijo, da bi zakonodaja morala zagotoviti, da posamezniki določenem številu let brez ponovitve bolezni ne bi bili dolžni razkrivati podatkov o prizadeti raku. V Sloveniji je del pravice do pozabe zakonjen, a ne na področju zaposlovanja. Zakon določa, da prizadete rak ne sme biti razlog za slabši dostop do kreditov, vendar ne ureja zaposlovanja.
V Nemčiji je vse več podpor za uvedbo pravice do pozabe za posameznike, ki so okrevali od raka, kar jim omogoča nov začetek po zdravljenju. Predlog je namenjen preprečevanju diskriminacije na podlagi preteklih diagnoz, zlasti pri zaposlovanju in drugih vidikih življenja. Ta pobuda je sprožila razprave o tem, kako bi se lahko podobne zaščite uporabljale v Sloveniji.
Trdi, da po določenem obdobju brez ponovitve bolnikov ne bi smeli več zahtevati, da razkrijejo svojo zdravstveno zgodovino, razen če to neposredno vpliva na varnost na delovnem mestu ali delovne zahteve.
Kljub temu napredku se lahko še vedno srečujejo z izzivi zaradi svoje pretekle diagnoze, zlasti pri pogajanjih o zaposlitvi in pogodbah. Verjamejo, da bi moral zakon zagotoviti, da posamezniki, ki ostanejo brez raka za določeno število let, niso dolžni razkriti svoje zdravstvene zgodovine, razen v primerih, ki vključujejo varnost ali posebne delovne funkcije.
V Sloveniji je že uvedeno načelo pravice do pozabe, čeprav ne zajema neposredno zaposlovanja. Slovenska zdravniška zveza pojasnjuje, da zakon trenutno omogoča posameznikom, ki so preživeli raka in nekatere druge bolezni, dostop do enakih možnosti pri stanovanjskih posojilih in povezanih zavarovalnih storitvah.
Ta zakon je začel veljati 18. junija 2025 in izrecno navaja, da tistim, ki so se opomogli od raka ali drugih določenih bolezni, ne bi smeli zavrniti dostopa do stanovanjskih kreditov ali sorodnega življenjskega ali kreditnega zavarovanja na podlagi njihove pretekle diagnoze, če izpolnjujejo zakonske pogoje.
Kandidati morajo delodajalce obveščati samo o okoliščinah, ki bi preprečevale ali znatno omejevale njihovo sposobnost opravljanja dela ali bi lahko ogrozile sebe ali druge. Slovenska medicinska zveza dodaja, da so vprašanja v zvezi z dodatnimi zakonodajnimi spremembami na področju zaposlovanja zunaj njihove pristojnosti.
Medtem ko se razprave v Nemčiji nadaljujejo, je poudarek še vedno na zagotavljanju poštene obravnave in zmanjšanju trajajočih učinkov preteklih zdravstvenih stanj.V Sloveniji obstoječa zakonodaja zagotavlja določeno raven zaščite, čeprav so morda potrebni nadaljnji ukrepi za obravnavo pomislekov na področju zaposlovanja.Razprava poudarja tekoče prizadevanje za uravnoteženje preglednosti z pravicami posameznikov, da ponovno zgradijo svoje življenje brez nepotrebne stigme.
1 poročil
Slovenske noviceNeodvisenSredinaDejstva 85Objektivnost 75pred 10 dnevi
V Nemčiji se razvijajo pravice do pozabe za prizadeto bolezen, kar bi omogočilo bolnikom, da ne več razkrivajo svoje prejšnje diagnoze z zaposlovanjem, po določenem obdobju brez ponovitve bolezni. Predsednik nemške zdravniške zbornice Klaus Reinhardt opozarja, da ljudje, ki so prizadeti rak, pogosto živijo normalno življenje, vendar jih prejšnja diagnoza še vedno omejuje pri zaposlovanju. Pobudo podpirajo politike, ki menijo, da bi zakonodaja morala zagotoviti, da posamezniki določenem številu let brez ponovitve bolezni ne bi bili dolžni razkrivati podatkov o prizadeti raku. V Sloveniji je del pravice do pozabe zakonjen, a ne na področju zaposlovanja. Zakon določa, da prizadete rak ne sme biti razlog za slabši dostop do kreditov, vendar ne ureja zaposlovanja.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek opisuje politično pomembno prebivališče v Nemčiji, ki podpira politiko, vendar ne izraža zelo jasnega drugačnega stališča.
Zakaj dejstva (85): The article accurately describes the proposed 'right to be forgotten' policy in Germany regarding cancer survivors, citing support from medical associations and politicians. It references Klaus Reinhardt as the initiator and outlines the rationale behind the proposal. The information aligns with cro
Zakaj objektivnost (75): The tone is informative but leans slightly towards advocacy by highlighting the benefits of the policy for cancer survivors. While it presents both sides (discrimination concerns vs. current legal protections), there is some emphasis on the need for change, which may reflect a subtle editorial stanc
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
