Izjava proti zaprtju: 250 pobud zahteva človeško azilno politiko

Več kot 250 organizacij je izdalo skupno izjavo, v kateri pozivajo k bolj človeškemu pristopu k azilni politiki v Nemčiji, saj se država pripravlja na svetovni dan beguncev v soboto.

Po mnenju podpisnikov je bil dostop do azila sistematično omejen, begunci pa so vse bolj kriminalizirani in pod pritiskom, da zapustijo državo. Na zunanjih mejah Evrope je politika zadrževanja stopnjevala v odprto nasilje obmejne policije, v skladu z memorandumom. To je spodbudilo k pozivu za pet posebnih zahtev, katerih cilj je ustvariti bolj pravičen in zaščiten okvir za tiste, ki iščejo zatočišče.

Med temi zahtevami je potreba po globalni zaščiti, ki temelji na dosledni uporabi Ženevske konvencije. Predlagani so novi mednarodni sklad za zagotavljanje takojšnje pomoči beguncem, skupaj z pravično porazdelitvijo odgovornosti med narodi. Države, ki sprejemajo manj beguncev, bi morale finančno prispevati k podpori tistim, ki to storijo. Poleg tega meje ne bi smele biti več mesta nasilja in nevarnosti, temveč mesta, kjer reševalne operacije pod vodstvom države in usposobljeno osebje zagotavljajo varen prehod.

Po prihodu bi bilo treba beguncem odobriti pravične azilne postopke, jasne možnosti za bivanje in priložnosti za vključitev v družbo gostiteljico, obenem pa ohraniti avtonomijo nad svojim življenjem.

Sedanja situacija je v ostrem nasprotju s temi ideali. Bogatejše in varnejše države po vsem svetu se vse bolj izolirajo od beguncev. Izjeme, kot je Španija, ne zanikajo širšega trenda znotraj EU, ki si prizadeva, da bi bili begunci čim bolj oddaljeni. Nedavno izvedena reforma GEAS vključuje določbe za zatočišča na zunanjih mejah, Nemčija pa je šla še dlje, ko je predlagala posebne zmogljivosti za že prispele begunce, če je za njih odgovorna druga država članica EU.

Kot odgovor na ta razvoj dogodkov so nekateri glasovi v politični sferi izrazili močno kritiko. Eden od pomembnih primerov je dr. Markus Dröge, znana osebnost v nemški politiki, ki je obtožila notranjo ministrino Nancy Faucherre (Dobrindt), da je pokazala "nepoštovanje do sodstva" glede njenih azilnih politik. Ta kritika poudarja poglobitev razkoraka med humanitarnimi zagovorniki in oblikovalci politik, ki dajejo prednost strožjemu nadzoru priseljevanja.

Razprava o azilni politiki odraža širše napetosti v nemški družbi in zunaj nje. Medtem ko nekateri trdijo, da so za upravljanje migracijskih tokov in zaščito nacionalne varnosti potrebni strogi ukrepi, drugi poudarjajo moralni imperativ za spoštovanje mednarodnih obveznosti in človeškega dostojanstva.

Ob bližajoči se obletnici Ženevske konvencije in na obzorju Svetovnega dneva beguncev bo klic po spremembah verjetno še močnejši.