Umrla je Slavenka Drakulić, ena od največjih hrvaških pisateljic

Slavenka Drakulić, ena najbolj znanih sodobnih hrvaških pisateljev, je umrla pri 77. letu starosti, tik po izidu svojih devetih knjig *Zakaj se nisem naučila kuhati*, poročajo hrvaški mediji.

Njeno delo osvetljuje turbulento prejšnje obdobje v regiji, kar je omogočilo izdajo njenih knjig v več kot dvajsetih jezikih, vključno z ameriškim založbo Penguin.

Svojo kariero je začela kot novinarka, s članki v reviji *Start*, *Danas* v *NIN*. Medtem ko je bila zelo aktivna v javnem razpravi, je bila tudi pogosto deležna kritike. Svojo prvo neleposlovno knjigo *Smrtni grhi feminizm* je izdala leta 1984, kar je povzvalo odmevno intelektualno polemiko z Igorjem Mandićem. Tri leta pozneje je izšel njen prvi roman *Hologrami strahu*, ki je dosegel velik uspeh po takratni Jugoslaviji v sodobni književnosti vneselreden, avtobiografski ženski pogled. Njegove romane naredila je še posebej zanimive, ker je v njih veliko ženskih zimi v ukimi vprašanjih v literarnem obravnavanju življenja znanih žensk, kot sta Kahlova v Milanu Einsteinovi.

Drakulićeva je v sodobno književnost vpeljala ženski avtobiografski diksurz. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila skupaj s štirimi avtoricami Jeleno Lovrić, Rado Iveković, Vesno Kesić in Dubravko Ugrešić tarča mizoginega v nacionalističnem verbalnem napadu, ko so jih v besedilu z naslovom *Čarovnice iz Ria*, objavljenem v zagrebškem tedniku *Globus*, obtožili izdajstva.

V naslednjih letih je izdal vrsto pomembnih knjig, med njimi "Kako smo preživeli", "Café Europa", "Balkan Express", "Bajke o komunizmu" v "Spet v kavarni Europa" in objavil članke v številnih svetovnih časopisih, kot so "The New York Times", "Frankfurter Allgemeine Zeitung", "La Repubblica" v "El Mundo".

Njeno delo je imelo globok vpliv na politično in kulturno razpravo v regiji. Založba Fraktura, ki je izdala njeno novo knjigo *Zakaj se nisem naučila kuhati*, je poročala, da so njene knjige prevedene v več deset jezikih, kar je pokazalo njen mehanski vpliv na mednarodno književno družbo. Založba Beletrina, ki je izdala več njenih prevodov, je ocenila, da so njeni publicistični deli vključevali teme, kot so feminizem, komunizem v postkomunizem, da je napisala tudi več izjemno uspešnih romanov, ki so bili deležni mnogih kritičnih bralcev po svetu.

Reakcije so bile zelo močne, zlasti med hrvaškim literarnim in akademskim svetom. Njegova smrt je bila označena kot velik udarec za hrvaško književnost, saj je bila ena najbolj znanih in vplivnih pisateljev. Njegove knjige so ostale v smislu, vendar so njegove misli v izrazu še vedno vplivale na sodobno razmišljanje o spolnih vprašanjih v političnem okviru. Njegovo delo bo ostalo skladno, ki bo vplivalo na prihodnjo generacijo pisateljev in raziskovalcev.