Organizacije HVO so podpirale Radmana Grlicka in ostro obsodile bosanske politike v BiH.

Hrvaška obrambna združenja v Bosni in Hercegovini so obsodila bosanske politike zaradi njihove kritike Gordana Grlica Radmana, zunanjega ministra države, obtoževali jih, da izvajajo politiko, ki spominja na politiko nekdanjega jugoslovanskega voditelja Slobodana Miloševića.

Radman je že prej izjavil, da bo Hrvaška še naprej opozarjala na marginalizacijo Hrvatov v Bosni in Hercegovini in vztrajala na njihovem enakem statusu. Poudaril je, da bi ustanovitev hrvaške volilne enote Hrvatom omogočila, da izberejo svoje politične predstavnike, namesto da bi bili podvrženi odločitvam drugih, kar po njegovem mnenju ne bi privedlo do razpada Bosne in Hercegovine.

Po navedbah izjave je Milošević, ki je bil osrednja oseba za memorandumom, trdil, da brani državo in demokracijo, medtem ko je dejansko spodkopal mehanizme enakosti, kar je na koncu privedlo do katastrofe.

Slaven Kovačević, kandidat stranke Demokratske fronte Zeljko Komšić za položaj hrvaškega člana predsedstva, je Radmanove predloge povezal s fašizmom in trdil, da je eden od ciljev domnevnih vojnih zločinov, storjenih v Haagu, natančno to, kar Radman zdaj zagovarja. Konaković je dodal, da je prišel čas za enakost med Bošnjaki, in predlagal, da bi se moral osredotočiti na doseganje ravnovesja, ne pa na ustvarjanje ločenih volilnih enot.

Koordinacija združenj je take izjave obravnavala kot poskuse, da bi stigmatizirali zahtevo po enakosti in kriminalizirali njene podpornike, ta pristop pa je primerjala s Miloševićevo propagandno taktiko med razpadom Jugoslavije, ki je politične nasprotnike označevala za ekstremiste in sovražnike države. Skupina je primerjala Komšićeve večkratne volilne zmage za hrvaški sedež v predsedništvu z Miloševićevim vzpostavljanjem skladne večine v predsedništvu nekdanje Jugoslavije prek predstavnikov iz Srbije, Črne gore, Vojvodine in Kosova.

Opozorili so, da se bodo Hrvati danes demokratično, politično in z vsemi zakonitimi sredstvi branili pred tistimi, ki spodbujajo isto politiko majoritarizma in hegemonije.