Nadzor nad novinarji: Ali lahko BND vdira v novinarje?

Evropski sodišče za človekove pravice (EGMR) v Strasbourgu je preučilo nemško prakso nadzora in sprejelo dve pritožbi organizacije Reporter ohne Grenzen (RSF). Ta odločba je pomemben mejnik, saj le približno dva odstotka vseh pritožb pri sodišču presega to oviro. zadeva se nanaša na gesetzliche Grundlagen für den Einsatz von Staatstrojanern in strategische Fernmeldeaufklärung des Bundesnachrichtendienstes (BND).

Bundesregierung mora do oktobra predložiti mnenje.

RSF-Geschäftsführer Christian Mihr je opozarjal vlado na previdnost, saj želi Kanzlerat BND dodeliti dodatne pooblastila ravno v času, ko so njegove pristojnosti še vedno na preizkušanju. Mihr je poudaril, da je učinkovita nadzorna služba Nachrichtendienst entscheidend für das Recht auf verlässliche Information. RSF je kritiziral, da novinarji niso dovolj zaščiteni pred nadzorom, zlasti glede zaupnih komunikacij z viri.

Pri sporočilih s tako imenovanimi "podatkovnimi zbirkami" ne bi bili zajeti nobeni podatki, temveč zaupni prometni podatki, ki kažejo, kdo, kdaj, kako in kako dolgo je komuniciral z nami.

The Tragweite der Verfahren reicht über die Pressefreiheit hinaus, da der EGMR fundamental questions zur IT-Sicherheit aufwirft. Der Gerichtshof will wissen, ob der staatliche Einsatz von Spähsoftware die Sicherheit aller Nutzer schwächt, indem Sicherheitslücken offengehalten werden. Solche Lücken könnten potentiell auch von Kriminellen ausgenutzt werden. Ein verlässliches Schwachstellenmanagement, wie es das Bundesverfassungsgericht verlangt, bleibt der Bundesregierung weiterhin schuldig. Die erste Beschwerde zum Spyware-Einsatz führt der Berliner Rechtsanwalt Niko Härting als Prozessbevollmächtigter für RSF.

Trdi, da uporaba programske opreme Spähsoftware proti novinarjem ogroža vire in trajno uničuje zaupanje, zaradi česar javnost izgubi dostop do pomembnih informacij. Mediji ne bi smeli biti celo glavni cilj, temveč kontakt z nadzorovano osebo.

Drugi postopek vodi RSF skupaj z družbo za svoboščine (GFF) in državnim pravnikom Matthiasom Bäckerom. Žalostni so zaradi pomanjkljivega izvajanja ustavnih predpisov. Karlsruški sodniki so leta 2020 odločili, da morajo nemške službe tudi v tujini upoštevati temeljni zakon.

Če se bojite nadzora, se lahko obrnete na laboratorij za digitalno varnost v organizaciji, ki preverja končne naprave, znane kot spyware.

Organizacija Reporter ohne Grenzen poleg tega poudarja, da zadevne osebe običajno niso bile pozneje obveščene in zato praktično niso imele možnosti, da bi bile takšne ukrepe pred sodiščem preverjene. Tožba v Strasbourgu je bila usmerjena tudi proti nepreglednemu in neučinkovitemu nadzoru BND s strani Bundestaga, kot je menila organizacija Reporter ohne Grenzen. Berlinski odvetnik Niko Härting je poudaril, da je Bundesverfassungsgericht zavrnil njeno pritožbo brez utemeljitve, kar je bilo za njega nekakšno zadovoljstvo.

Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice je zdaj z veliko verjetnostjo odločanje o zadevi, čeprav se bo to zgodilo šele čez nekaj let. Sodišče je zvezni vladi že poslalo seznam vprašanj o zadevi, na katere naj bi odgovorili do oktobra.

Vključujejo tudi vidik, ki se vedno znova pojavlja v razpravi o državnih strojanjih kritičnih glasov: kakšna tveganja za mobilne telefone ali računalnike prinaša, če oblasti izkoriščajo obstoječe varnostne luknje za namestitev svoje varnostne programske opreme; pomanjkljivost IT-varnosti vseh uporabnikov, ker te luknje niso prijavljene in zato niso zaprte; ali jih zato lahko izkoristijo tudi kriminalci?