Brussels je zaščitil HDZ-ove: dovolil jim je, da v ključni organ EU za mladino namestijo strankino mladino

V nedavnem razvoju v politični pokrajini Evropske unije so visoki uradniki razkrili, da Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, nima namena, da bi se po koncu sedanjega mandata leta 2029 kandidirala za drugi mandat.

Seibert je poudaril, da von der Leyen ne želi kandidirati za tretji mandat, s čimer je odvrnil kritike, da so institucionalne spremembe, ki jih je izvedla, namenjene utrjevanju moči pod njenim vodstvom.

Odkritje prihaja med tekočimi razpravami o prihodnji usmeritvi Evropske komisije. Za razliko od predsednika Evropskega sveta, ki je omejen na dva mandata, se predsednik Evropske komisije ne sooča s takšnimi formalnimi omejitvami. Do danes je le Jacques Delors opravil tri zaporedne mandate kot vodja Komisije. Von der Leyen bo pred evropskimi volitvami leta 2029 dosegla starost 70 let. Podporniki trdijo, da je centralizirano vodstvo pomagalo EU, da se spopade z pomembnimi krizami, vključno z vojno v Ukrajini in trgovinskimi napetostmi z Združenimi državami. Kritiki pa opozarjajo na povečano centralizacijo odločanja med njenim drugim mandatom.

Med zasebnim srečanjem je eden od udeležencev Seibert neposredno vprašal, zakaj bi von der Leyen vlagala politični kapital v institucionalne reforme, če ne namerava ostati dovolj dolgo, da bi imela koristi od njih.

Medtem se je Evropska komisija soočila z nadzorom glede izbire predstavnikov za svetovalni odbor za mlade, ki ga vodi von der Leyen. Hrvaška je bila kritizirana zaradi pošiljanja mladih članov Hrvaške demokratične unije (HDZ) v to pomembno telo EU. Komisija je navedla, da ni nič spornega v tem, da se Hrvaški dovoli pošiljati predstavnike iz Hrvaškega mladinskega sveta, ki ga nadzoruje HDZ. Vendar pa Evropski mladinski forum (EYF) trdi, da Hrvaški mladinski svet ni legitimen ali neodvisen predstavnik mladine države, saj ni demokratično izvoljen, temveč ga imenujejo lokalne vlade, v katerih prevladuje HDZ.

EYF je že prej izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja demokratične legitimnosti v Hrvaškem mladinskem svetu. Trdijo, da bi moral svet sestavljati neodvisno izvoljeni predstavniki, ki lahko resnično govorijo za interese mladih brez vmešavanja vlade. Kljub tem pomislekom Evropska komisija trdi, da so države članice odgovorne za izbiro svojih predstavnikov in samo preverjajo, ali so izpolnjene formalne zahteve.

Ta situacija poudarja širša vprašanja o zastopanosti glasov mladih v EU. Čeprav Evropska komisija poudarja pomen vključevanja mladih v oblikovanje politik, je izbor predstavnikov še vedno sporno vprašanje, zlasti kadar se ti predstavniki dojemajo kot podaljški nacionalnih vlad in ne kot neodvisni zagovorniki interesov mladih.