Tretji trak od Zagreba do Karlovaca: 'Imeli bomo podobne težave'

Gradnja tretjega tirnega pasu ob avtocesti, ki povezuje Zagreb s Karlovcem, je uradno vstopila v načrtovalno fazo, kar je pomemben korak v razvoju infrastrukture Hrvaške.

Vendar pa se bodo med gradnjo omejili obstoječi vozni pasovi in zmanjšali omejitve hitrosti, čeprav bosta obe smeri avtoceste še vedno ohranjali po dva pasu.

Potreba po tem novem pasu je posledica stalnih težav s prezasedenostjo na sedanji poti, zlasti v poletnih mesecih in podaljšanih vikendih. Med Zagrebom in Bosiljevom se pogosto pojavljajo prometne zastoje, kar poudarja naraščajoče povpraševanje po obstoječi infrastrukturi. Medtem ko se dodajanje tretjega pasu šteje za nujno zaradi naraščajočega obsega tovornega prometa, strokovnjaki opozarjajo, da morda ne bo v celoti rešilo težav s prezasedenostjo.

Opozarja, da bi se lahko čez desetletje razprava preusmerila v gradnjo četrte proge, če se bodo trenutni trendi nadaljevali.

Ena od kritičnih vprašanj, ki jih je opredelil Ševrović, se nanaša na nadvozni prehod Drežnik, ki nima ustavnega tirnika in bi zahteval popolno rekonstrukcijo, da bi se prilagodil novemu tretjemu tirniku.

Ševrović poleg nadgradnje fizične infrastrukture poudarja pomen izvajanja ukrepov za nadzor hitrosti na podlagi odsekov. Trenutni prometni zastoji na segmentih Zagreb-Lučko in Karlovac-Zagreb se pripisujejo predvsem omejitvi hitrosti 130 kilometrov na uro, kar ima za posledico nižjo učinkovitost pretoka v primerjavi s hitrostmi okoli 100 kilometrov na uro.

Ta pristop bi po njegovem mnenju lahko povečal zmogljivost skoraj tako učinkovito, kot če bi dodal še en pas.

Podpora za ta predlog prihaja iz hrvaškega avtomobilskega kluba, ki ga zastopa dr. Sinan Alispahić, ki priznava nujnost omejitev hitrosti kljub morebitnemu povečanju potnih časov. Verjame, da bo potrpežljivost in zavedanje o širših posledicah za trajnostne prometne sisteme privedlo do širše podpore tem ukrepom.

V okviru tekočih prizadevanj za izboljšanje pretoka prometa se na segmentu Lučko in drugih odsekih avtoceste uvajajo brezkontaktni sistemi zbiranja cestnin.

Integriranje teh različnih strategij - fizična širitev cest, inteligentne tehnike za upravljanje prometa in sodobne metode zbiranja cestnin - odraža večplastni pristop k reševanju naraščajočih potreb Hrvaške po prevozu.Ko bo država nadaljevala s temi pobudami, bo nenehno ocenjevanje in prilagajanje ključnega pomena za zagotovitev njihove učinkovitosti pri trajnostnem upravljanju prihodnje rasti prometa.