V članku se razpravlja o zgodovinski evoluciji pravice do informacij, ki nasprotuje preteklim in sedanjim sistemom nadzora medijev. Sklicuje na starodavno uporabo državnih komunikacijskih metod v Egiptu in to primerja s sodobnimi državnimi mediji v Sloveniji. V članku so kritizirani sodobni slovenski mediji, ker selektivno predstavljajo informacije, ki se ujemajo s specifičnimi ideološkimi dnevnimi načrti, vključno s spodbujanjem določenih političnih pripovedi, socialnih skupin in aktivističnih gibanj, medtem ko marginalizirajo druge. Trdi, da takšno selektivno poročanje spodkopava načelo uravnoteženega novinarstva in predlaga, da mediji, ki agresivno napadajo posameznike, ki odstopajo od glavnih pogledov, ne bi smeli biti financirani iz javnega denarja.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je današnja slovenska medijska pokrajina označena kot pod vplivom levičarskih ideologij, poudarjajo pa promocijo "radikalnih podnebnih ukrepov", "antiimperializma" in podporo marginaliziranim skupinam.






