Po podatkih programa Copernicus Evropske vesoljske agencije je povprečna temperatura morske površine v svetovnih oceanih in morjih v tem mesecu dosegla približno 21 stopinj Celzija, kar je preseglo prej zabeležene najvišje vrednosti iz obdobja El Niño v letih 2023-2024. To povečanje, čeprav na videz majhno, predstavlja ogromno kopičenje toplotne energije, saj oceani absorbirajo več kot 90 odstotkov dodatne toplote, ki jo ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek.
Ta porast oceanske temperature ima globoke posledice tako za morsko kot za kopensko okolje. Povečana toplota, shranjena v oceanih, prispeva k močnejšim nevihtam, povečani atmosferski vlažnosti, intenzivnejšim vzorcem padavin in večji verjetnosti hudih vročinskih valov na kopnem.
Fenomen El Niño, za katerega so značilne spremembe vetra in morskih tokov, običajno povzroča bolj izrazite podnebne spremembe. Pogosto povzroča močne monsunske padavine v Indiji, suše v vzhodni Afriki in povišane temperature morja v Tihem oceanu. Z začetkom El Niña znanstveniki predvidevajo, da se bodo že visoke temperature oceanov še naprej zvišale, kar bi lahko postavilo nove rekorde v prihodnjih mesecih.
Trenutna situacija poudarja ranljivost morskih ekosistemov, zlasti tistih, ki so občutljivi na temperaturne nihanje. Koralni grebeni, travniki in drugi obalni habitati se soočajo z znatnimi tveganji zaradi naraščajoče pogostosti in intenzivnosti morskih vročinskih valov. Študije, ki so bile izvedene po dogodku El Niño v letih 2023-2024, so pokazale razširjeno ekološko škodo, kar kaže, da bi se podobni vplivi lahko ponovno pojavili s trenutnimi podnebnimi trendi. Izguba biotske raznovrstnosti in degradacija kritičnih habitatov bi lahko imela daljnosežne posledice tako za morsko življenje kot za človeške skupnosti, odvisne od teh virov.
Na kopnem so posledice naraščajoče temperature oceanov enako zaskrbljujoče. Povezava med oceanskim in kopenskim podnebjem je očitna v nedavnih dogodkih, kjer so morski vročinski valovi predhodili hude vročinske valove in poplave v Evropi. Na primer, rekordnemu morskemu vročinskemu valu v severnem Atlantiku junija 2023 so sledili intenzivni vročinski valovi po vsej Evropi, medtem ko so ekstremni padavine povzročile uničujoče poplave v Španiji in povzročile hude požare okoli Sredozemlja. Ti dogodki poudarjajo medsebojno povezanost oceanskih in atmosferskih sistemov ter poudarjajo potrebo po celovitih strategijah za ublažitev učinkov podnebnih sprememb.
Medtem ko se pojav El Niña še naprej razvija, je možnost za nadaljnje podnebne skrajnosti še vedno visoka. Znanstveniki opozarjajo, da bi v prihodnjih mesecih lahko prišlo do še bolj dramatičnega povečanja temperature, z možnostjo zloma prejšnjih rekordov.
2 poročil
KathimeriniNeodvisenSredinapred 15 uramiThe article discusses the impact of extreme heatwaves on Alpine glaciers in Europe, particularly in Switzerland. Two consecutive heatwaves in late June caused significant melting of glaciers, which typically occur later in the year. Scientists warn that unprecedented amounts of ice could melt in the coming months due to climate change. The melting of these glaciers affects water supply, agriculture, hydroelectric power generation, and nuclear cooling systems across Europe. This year's spring saw 25% less snowfall compared to the average between 2010 and 2020. Measurements indicate that by mid-June, the total amount of snow and ice had already decreased to levels recorded before last winter, occurring earlier than usual. In some areas, such as the Rhône Glacier, ice thickness has decreased by up to a meter within ten days. Spain is currently facing a high risk of wildfires.
Ocena pristranskosti (Sredina): The article focuses on environmental impacts of climate change, specifically glacier melting due to heatwaves. It presents scientific findings and data without overtly favoring any political stance. The content is primarily informative and does not show clear bias toward any ideological perspective.
de VolkskrantNeodvisen🔒Sredinapred 3 dneviV članku se razpravlja o nenavadni segrevanju svetovnih oceanov in ugotavlja, da trenutno doživljajo višje temperature od povprečja. Ta segrevalni trend je del širšega vzorca, povezanega s podnebnimi spremembami, ki ima pomembne posledice za globalne vremenske sisteme, morske ekosisteme in obalne skupnosti. Znanstveniki opozarjajo, da bi nadaljnje segrevanje oceanov lahko privedlo do bolj ekstremnih vremenskih dogodkov, naraščanja morske gladine in motenj v biotski raznovrstnosti. V članku so izpostavljeni nedavni podatki, ki kažejo rekordno vsebnost toplote v oceanih, in poudarjajo nujnost obravnavanja podnebnih sprememb za ublažitev teh učinkov.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene znanstvene ugotovitve o trendih temperature oceanov, ne da bi se odkrito zavzemal za katero koli določeno politično stališče.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik
