Sodišče EU: razprava o sporu med EPPO in državnim tožilcem
Na Evropskem sodišču je potekala razprava v zvezi z zahtevo Hrvaškega ustavnega sodišča, da se ugotovi, ali je nacionalni zakon, ki glavnemu državnemu tožilcu omogoča reševanje sporov glede pristojnosti med Evropskim javnim tožilstvom (EPPO) in nacionalnimi tožilci, združljiv s pravom EU. Vprašanje se je pojavilo v primeru, v katerem sta bila vpletena nekdanji minister za zdravje Vili Beroš, v katerem sta se EJT in hrvaška tožilska služba (Uskok) prepirala glede pristojnosti glede obtožb o previsoki ceni medicinske opreme. Glavni državni tožilec Ivan Turudić je odločil v korist Uskoka, zaradi česar je vodja EPPO Laura Kövesi vložila ugovore pri Evropski komisiji. Hrvaški poslanci SDP in Možemo! so izpodbijali ustavnost zadevne pravne določbe in trdili, da bi takšne odločitve moral sprejeti sodišče in ne glavni državni tožilec. Ustavno sodišče je zadevo predložilo Evropskemu sodišču za predhodno odločanje, kar bo precedens ne le za Hrvaško, temveč tudi za druge države članice EU s podobnimi sistemi.
Evropski sodni dvor je v torek v Luksemburgu na zahtevo hrvaškega ustavnega sodišča izvedel zaslišanje, ali je pravna določba, ki glavnemu državnemu tožilcu omogoča, da rešuje spore glede pristojnosti med Evropskim javnim tožilstvom (EPPO) in nacionalnimi tožilci, združljiva z zakonodajo EU. Ta odločitev bo vplivala na 14 držav članic, ki imajo podobne sisteme za reševanje takih sporov. To vprašanje se je pojavilo v primeru, ki je zadeval nekdanjega ministra za zdravje Vilija Beroša, v zvezi s katerim sta imela EJT in hrvaški javni tožilec (Uskok) nasprotujoče si zahtevke.
Glavni državni tožilec Ivan Turudić je odločil, da je Uskok pristojni organ za nabavo precenjenih medicinskih pripomočkov, ne pa EPPO. Po tem sklepu je EJT posredoval ustrezne dokumente Uskoku, zaradi česar je evropska glavna tožilka Laura Kövesi vložila ugovore in zadevo poročala Evropski komisiji. " gibanje je skupaj predložilo zahtevo ustavnemu sodišču, da oceni ustavnost pravne določbe, v skladu s katero glavni državni tožilec rešuje spore glede pristojnosti med Uskokom in EJT.
Trdijo, da takšne odločitve ne bi smele biti izključno v pristojnosti glavnega državnega tožilca, temveč bi jih moralo sprejeti sodišče, kot je vrhovno sodišče Hrvaške. Ustavno sodišče se je odločilo, da bo Evropskemu sodišču predložilo vprašanje za predhodno odločanje o tem, ali je člen 8 Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2017/1939, ki glavnemu državnemu tožilcu omogoča odločanje o sporih glede pristojnosti med nacionalnimi tožilci in EJT, združljiv s pravom EU. Odločitev Evropskega sodišča bo vzpostavila precedens ne le za Hrvaško, temveč tudi za druge države članice, ki uporabljajo isti sistem za reševanje sporov glede pristojnosti.
V 14 državah EU, vključno z Belgijo, Bolgarijo, Ciprom, Češko, Estonijo, Grčijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Nizozemsko, Portugalsko, Romunijo in Slovenijo, sodne spore med nacionalnimi tožilci in EJT rešujejo organi tožilstva. Po torkovem zaslišanju je naslednji korak v postopku objava mnenja neodvisnega odvetnika, ki se pričakuje v prvi polovici naslednjega leta. Čeprav to mnenje za sodišče ni zavezujoče, ima pomemben vpliv. Po tem bi končna odločitev običajno trajala od šest do devet mesecev po zaslišanju.
Evropski sodni dvor se bo odločil o pristojnosti glavnega državnega tožilca Hrvaške pri reševanju sporov o pristojnosti med Evropskim javnim tožilstvom (EPPO) in nacionalnimi tožilci. To vprašanje se je pojavilo po tem, ko je glavni državni tožilec Ivan Turudić razsodil, da je za obravnavo primerov, ki vključujejo precenjeno medicinsko opremo, povezane z nekdanjim ministrom za zdravje Vilijem Berošem, odgovoren nacionalni tožilec, ne pa EPPO. Evropska javna tožilka Laura Kövesi je to odločitev izpodbijala pred Evropsko komisijo. Hrvaško ustavno sodišče je zadevo predložilo Evropskemu sodišču za predhodno odločanje o tem, ali je člen 8 izvedbene uredbe EJT združljiv s pravom EU. Izid tega primera bi lahko postal precedens za 14 drugih držav članic EU, ki uporabljajo podoben sistem, v katerem tožilski organ rešuje take spore.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek objektivno predstavlja pravni spor in navaja tako pritožbo Hrvaškega ustavnega sodišča Evropskemu sodišču kot stališča različnih deležnikov, vključno z Evropskim javnim tožilstvom in Evropsko komisijo. Ne kaže očitno pristranskega pH
Na Evropskem sodišču je potekala razprava v zvezi z zahtevo Hrvaškega ustavnega sodišča, da se ugotovi, ali je nacionalni zakon, ki glavnemu državnemu tožilcu omogoča reševanje sporov glede pristojnosti med Evropskim javnim tožilstvom (EPPO) in nacionalnimi tožilci, združljiv s pravom EU. Vprašanje se je pojavilo v primeru, v katerem sta bila vpletena nekdanji minister za zdravje Vili Beroš, v katerem sta se EJT in hrvaška tožilska služba (Uskok) prepirala glede pristojnosti glede obtožb o previsoki ceni medicinske opreme. Glavni državni tožilec Ivan Turudić je odločil v korist Uskoka, zaradi česar je vodja EPPO Laura Kövesi vložila ugovore pri Evropski komisiji. Hrvaški poslanci SDP in Možemo! so izpodbijali ustavnost zadevne pravne določbe in trdili, da bi takšne odločitve moral sprejeti sodišče in ne glavni državni tožilec. Ustavno sodišče je zadevo predložilo Evropskemu sodišču za predhodno odločanje, kar bo precedens ne le za Hrvaško, temveč tudi za druge države članice EU s podobnimi sistemi.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek uravnoteženo predstavlja pravni spor med nacionalnimi in evropskimi tožilskimi organi, pri čemer navaja pomisleke hrvaškega ustavnega sodišča in stališče Evropske komisije. Ne prikazuje očitno pristranskega jezika, enostranskega pridobivanja virov ali uredništva, ki bi傾
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Croatia
