Mitzkoski: Vlada Severne Makedonije se ne bo podvrgla izsiljevanju

Predsednik vlade Severne Makedonije Hristian Mickoski je jasno povedal, da njegova vlada ne bo podlegla pritiskom, zlasti v zvezi z ustavnimi reformami in diplomatskimi napetostmi z Bolgarijo. V intervjuju za televizijo ALSAT-M je Mickoski dejal, da je prejšnja vlada pod Socialdemokratično stranko (SDSM) dejansko podpisala "kapitulacijo", s katero je sprejela bolgarske zahteve v okviru pogajanj v državi. Poudaril je, da brez sodelovanja stranke VMRO-DPMNE ne bo ustavnih sprememb, ki jih je opisal kot pristne politike, ki razumejo zaveze, ki jih je prevzela prejšnja uprava.

Mickoski je v svojih pripombah navedel tri ključna sporočila. Prvo je bilo, da ustavne spremembe ne bi nastale brez sodelovanja VMRO-DPMNE. Priznal je, da lahko opozicijski politiki služijo kot del mehke tkanine makedonske identitete in državnosti, vendar je opozoril, da je to njihova izbira in pot.

Obe stranki je združevalo prepričanje, da jim bo podpis takšnega dokumenta zagotovil zmago na poznejših parlamentarnih volitvah.

Mickoski je poudaril tudi obveznosti prejšnje vlade glede človekovih pravic in poudaril, da mora Bolgarija spoštovati mednarodne resolucije o človekovih pravicah. Poudaril je, da ima Bolgarija vsaj 14 odločb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki od nje zahtevajo, da registrira organizacijo OMO Ilinden-Pirin, kar je Bolgarija zavrnila.

Po mnenju Mickoskija sklepi Evropskega sveta samo nakazujejo, da je treba ustavne spremembe izvajati pred začetkom pogajanj o pristopu k EU. Ta zahteva je bila posebej podrobno opisana v drugem protokolu, ki sta ga leta 2022 podpisali takratni zunanji ministri Teodora Gencovska iz Severne Makedonije in Buja Osman iz Bolgarije. Trdil je, da kadar koli Sofija omeni izpolnjevanje Sporazuma o prijateljstvu in dobrem sosedstvu in njegovih protokolov, to pomeni, da je treba pred vstopom v EU rešiti zgodovinske težave. Trdil je, da je Severna Makedonija izpolnila vse pogoje za začetek pogajanj v zvezi z reformami.

Predsednik fundacije Viktor Stojanov je pojasnil, da je odločitev sledila reakciji bolgarskega ministrstva za zunanje zadeve in javnemu pozivu bolgarskega veleposlanika v Skopjih, da se protesti odložijo. Stojanov je poudaril, da ima fundacija za cilj razkriti poslovne interese predsednika vlade Mickoskija v Bolgariji, vključno s prevoznimi storitvami in majhno trgovino s hrano, ki je koncentrirana v jugozahodni regiji Bolgarije.

Bolgarski javnosti bo predstavljen nacionalni zemljevid s podrobnostmi o teh podjetjih, da bi poudarili, kako financirajo protibolgarsko propagando v Severni Makedoniji.

Stojanov je nadalje navedel, da po predstavitvi zemljevida fundacija načrtuje začetek vseevropske kampanje, ki bo spodbujala Bolgare k bojkotu izdelkov, povezanih z Mickoskijevimi poslovnimi dejavnostmi, in k ozaveščanju ustreznih državnih institucij v Bolgariji.

Med navedenimi primeri sodi aretacija bolgarske državljane Ive Mihaylove, sežiganje bolgarskih diplomatskih vozil v Skopjih in obsodba bolgarskega moškega zaradi komentarjev na Facebooku, ki so bili neprimerni, čeprav niso vsebovali grožnje.

Stojanov je poudaril enotnost v medijskih poročilih, ki spodbujajo protibolgarsko čustvo in sovraštvo do bolgarskega naroda, in dodal, da je bila ta informacija vključena v nedavno poročilo Evropskega parlamenta.