Parlamentarna bitka za uravnotežen proračun, vlada govori o razvoju, opozicija o novih dolgovih in proračunskih luknjah

Nedavni predlog za ponovno uravnoteženje proračuna je v makedonskem parlamentarnem zborovanju sprožil intenzivno razpravo, ki je osvetlila tako optimizem glede gospodarskega napredka kot tudi zaskrbljenost glede fiskalne trajnosti.

Malisa Stankovski, članica parlamentarne frakcije VMRO-DPMNE, je na zasedanju komisije predstavila svoja stališča in trdila, da postopek uravnoteženja proračuna odraža realno oceno trenutnih finančnih razmer, vključno s tem, koliko predvidenih številk je bilo uresničenih in potrebnih prilagoditev, kjer je to potrebno.

Stanovski je poudaril, da je vlada prej trdila, da je bil začetni proračun razvojni, z načrtovanimi znatnimi kapitalnimi naložbami, projekcijami gospodarske rasti, ki so bile določene na 3,8%, in povečanimi dodelitvami za pokojnine, plače, podporo podjetjem in odplačilo dolga iz prejšnjih obdobij. Nasprotno pa je opozicija trdila, da je proračun premalo razvit, saj je napovedala, da se gospodarska rast ne bo uresničila, kapitalske naložbe ne bodo izpolnjene in nadaljnje uravnoteženje bo privedlo do zmanjšanja kapitalskih odhodkov ob povečanju transferjev.

Po mnenju Stanovskega je rast prihodkov v prvih šestih mesecih dosegla 5,7%, predvsem zaradi povečanja davka na dohodek za 6,3%, prispevkov za 6,4% in drugih nedavčnih prihodkov za 12,4%.

Stanovski je poudaril, da pokojninska plačila niso bila le ohranjena, temveč so se po zahtevah upokojencev in državljanov povečala za 1.000 denarjev na prejemnika.

V prvi polovici leta se je stopnja realizacije kapitalskih naložb v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 53%. Na strani prihodkov naj bi se proračun povečal za 4,5 milijarde dinarjev, s čimer bi se skupni prihodki povečali s 374,9 milijarde na 379,5 milijarde dinarjev.

Razprava o uravnoteženju proračuna se je razširila izven številk, ki odražajo širše politične in gospodarske pomisleke. Saša Lukačevska, predsednica Komisije in predstavnica stranke SDSM, je kritizirala predlagane spremembe, ker ne obravnavajo kritičnih izzivov, s katerimi se soočajo državljani, zlasti v zvezi z življenjskim standardom in inflacijo. Trdila je, da proračun ne ponuja konkretnih rešitev za ta vprašanja, temveč s novimi dolgovi premešča probleme v prihodnost. Lukačevska je poudarila, da dokument nima posebnih ukrepov za zmanjšanje inflacije in poudarila zaskrbljenost zaradi stanja pokojninskega sistema.

Zlasti je poudarila, da bi bilo treba razprave o primanjkljajih in razvrstitvah spremljati z jasnimi pojasnili o njihovem vplivu na proračune gospodinjstev in se zavzemati za preglednost, ne pa za nejasne utemeljitve proračunskih vrzeli, ki so označene kot razvoj.

Po drugi strani pa je Bojan Stojanovski, poslanec VMRO-DPMNE, ponovno uravnoteženje zagovarjal kot krepitev obstoječe gospodarske smeri in ne kot temeljni premik.

Stojanovski je poudaril, da gospodarski kazalniki kažejo izboljšanje prihodkov in boljše izvajanje kapitalskih izdatkov. 8% v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ministrinja za finance Gordana Dimitrievska-Kochoska je pojasnila, da uravnoteženje proračuna za leto 2026 ni nastalo zaradi pomanjkanja prihodkov ali likvidnosti, temveč zaradi potrebe po usklajevanju proračunskih projekcij z novimi gospodarskimi pogoji.

Razpravlja se tudi o kompleksnosti uravnoteževanja gospodarskega razvoja s fiskalno odgovornostjo, s čimer se zagotovi, da se javni viri učinkovito uporabljajo za izpolnjevanje tako takojšnjih potreb kot dolgoročnih ciljev.