As another wave of extreme heat sweeps across Europe, authorities are scrambling to implement new strategies to protect public health while addressing the growing reliance on air conditioning systems. The World Health Organization (WHO) has issued warnings about the dangers posed by prolonged periods of dangerously high temperatures, which could lead to life-threatening conditions over the coming weeks. In Spain, the State Meteorological Agency (AEMET) has issued a red alert for regions such as Aragon, Catalonia, and Valencia, where temperatures could reach 42 degrees Celsius. Portugal and France also anticipate temperatures exceeding 40 degrees, with forecasts indicating an increase in tropical nights—periods when temperatures remain above 20 degrees Celsius throughout the night. These conditions have already led to wildfires sweeping across parts of Europe, forcing thousands into evacuation and prompting organizers of the Tour de France to ban spectators from certain stages due to safety concerns.
The rising temperatures, attributed largely to climate change driven by fossil fuel combustion, have intensified calls for greater investment in cooling infrastructure. While air conditioning provides immediate relief during heatwaves, the European Union has raised concerns about its long-term viability. Air conditioners consume significant amounts of energy, strain the already overloaded power grid, contribute to greenhouse gas emissions, and exacerbate the urban heat island effect by releasing hot air into densely built environments. As a result, cities are increasingly turning to alternative cooling methods, particularly district cooling systems, which offer a more sustainable approach to managing thermal comfort in urban areas.
District cooling involves producing chilled water at a central plant and distributing it through underground piping networks to buildings. This system reduces energy consumption compared to individual air conditioners and can utilize renewable energy sources such as seawater, river water, geothermal energy, or waste heat. Under the Energy Efficiency Directive, cities with populations exceeding 45,000 residents must develop local heating and cooling plans, accelerating the adoption of such infrastructure. In Marseille, for example, the city has already implemented two separate networks using seawater for both heating and cooling, significantly reducing carbon dioxide emissions by approximately 80 percent compared to traditional fossil fuel-based systems. With the rapid expansion of data centers, which require substantial cooling, Marseille is now exploring ways to repurpose waste heat from these facilities for winter heating.
Paris has also taken a leading role in developing large-scale district cooling systems. Its network, known as Fraîcheur de Paris, spans around 120 kilometers and delivers cooled water from the Seine River to nearly 850 buildings, including iconic landmarks like the Louvre. This initiative has reduced electricity consumption by 35 percent and cut carbon dioxide emissions by half. Similarly, Barcelona has connected 192 buildings to a centralized cooling network, achieving a remarkable reduction in energy usage from fossil fuels by 96 percent. The city’s efforts include integrating public cooling shelters during heatwaves and expanding its distribution capabilities to accommodate future demand.
In Vienna, the Wien Energie company has been continuously expanding its district cooling network since 2007, investing an additional €90 million by 2030. Director Michael Strebl emphasized that as summers grow hotter, the need for energy-efficient cooling solutions becomes ever more urgent. His comments reflect a broader trend among European cities seeking to balance public health protection with environmental sustainability. The shift towards district cooling aligns with the EU’s push for greener urban planning and reflects a growing awareness of the limitations of conventional air conditioning in the face of escalating climate challenges.
Meanwhile, the WHO has called for improved preparedness against extreme heat, highlighting that less than half of European countries have national action plans for protecting public health during heatwaves. Regional director Hans Kluge stressed that effective responses require coordinated efforts between health services, social care, emergency management, and urban planners. He noted that well-prepared nations know who should take responsibility for specific measures, identify vulnerable groups, and activate appropriate responses based on temperature thresholds. Such preparation can mean the difference between timely interventions that save lives and delayed actions that fail to prevent harm.
Despite progress, many European countries still lack comprehensive strategies to address the increasing frequency and intensity of heatwaves. Kluge pointed out that slow bureaucratic processes often delay the declaration of heat emergencies, hampering swift responses from healthcare providers. Additionally, marginalized groups—including the elderly, homeless individuals, and socially isolated citizens—are frequently overlooked in protective measures. The recent summit organized by the WHO brought together representatives from 41 European countries, the European Commission, and civil society organizations to review past experiences and agree on more effective measures for the future. The discussions highlighted successful models such as Italy’s real-time mortality tracking during heatwaves, Spain’s public communication campaigns, and Austria’s updated national heatwave response plan.
As the continent faces yet another wave of intense heat, the debate over sustainable cooling solutions continues to gain momentum. District cooling systems represent a promising alternative to traditional air conditioning, offering lower energy consumption, reduced emissions, and better integration with renewable resources. However, their widespread implementation requires continued investment, regulatory support, and public awareness. For cities like Marseille, Paris, and Barcelona, these initiatives are not just about mitigating the effects of climate change—they are essential steps toward building resilient, environmentally conscious urban environments capable of enduring the challenges ahead.
9 poročil
Žurnal24NeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 90pred 8 dneviEvropa je pred kratkim doživela ekstremni vročinski val, za katerega Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da je šele začetek pogostejših in hujših kriz, povezanih s podnebjem. Regionalni direktor za Evropo Hans Kluge je trenutni vročinski val opisal kot "splošno" opozorilo za prihodnja poletja in poudaril, da ti dogodki postajajo vse pogostejši, intenzivnejši in daljši. Vročinski val je povzročil znatno povečanje klicov v sili, na nekaterih območjih pa je prišlo do 50-odstotnega povečanja zahtev po nujni medicinski pomoči.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo poročilo o opozorilih Svetovne zdravstvene organizacije o vplivih podnebnih sprememb, pri čemer navaja posebne podatke in primere iz več evropskih držav.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 90): Well-researched study with clear methodology and data from reputable scientific journal. Presents facts neutrally, discussing global trends in heat stress without political or emotional framing.
MladinaNeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 90pred 9 dneviSvetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da se Evropa v prihodnjih letih sooča z vse hujšimi vročimi valovi, mnoge države pa niso pripravljene na te izzive. Regionalni direktor Hans Kluge je poudaril, da so nedavne ekstremne temperature le predogled prihodnjih pogojev, pri čemer je opozoril, da so vročinski valovi postajali pogostejši, močnejši in daljši. Poudaril je vpliv nedavnega vročinskega vala, vključno s 50-odstotnim povečanjem nujnih zdravniških klicev v Franciji in rekordnim številom življenjsko nevarnih situacij v Londonu. V Španiji je v nekaj dneh zaradi vročine umrlo približno 300 ljudi. Kluge je poudaril, da več kot polovica evropskih držav še vedno nima celovitih načrtov za ukrepanje proti vročini. Vendar je pohvalil mesta, kot je Barcelona, za izvajanje praktičnih ukrepov, kot je širitev hladilnih prostorov na 500 lokacijah, vključno z knjižnicami, parki in lekarnami. Pariz je uvedel sistem za spremljanje klicev v sili ranljivih državljanov in omejene prodaje alkohola.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo poročilo o opozorilih Svetovne zdravstvene organizacije glede zdravstvenih tveganj, povezanih s podnebjem, pri čemer navaja posebne podatke in primere iz več držav, ne da bi očitno zagovarjal kakršno koli politično stališče.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 90): The article provides a detailed analysis of the extreme heat in Europe, linking it directly to climate change. It cites specific temperature records and expert opinions, maintaining a clear and objective tone throughout.
Večernji listNeodvisenSredinaDejstva 90Objektivnost 85pred 10 dneviVročinski val po Evropi je v samo enem tednu povzročil več kot 1300 smrti, zlasti v Franciji. Bolnišnice in mrtvašnice so preobremenjene, število smrtnih žrtev pa naj bi se še povečalo. Svetovna zdravstvena organizacija je od 21. junija poročala o več kot 1300 smrtnih primerih, povezanih z vročino, samo v Franciji pa je bilo zabeleženih več kot 1000 smrtnih primerov več kot običajno.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske informacije o vplivu toplotnega vala, navaja uradne vire, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, in navaja znanstvena opozorila o podnebnih spremembah.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 85): Accurately reports the death toll and heatwave details aligning closely with the BBC source. Maintains a neutral tone and provides context without bias.
The NationNeodvisenProgresivnoDejstva 50Objektivnost 40pred 6 dneviNedavni smrtonosni vročinski val po Evropi, ki je prekršil temperaturne rekorde, je bil povezan s podnebnimi spremembami s pomočjo študije World Weather Attribution. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije je dejal, da so takšni vročinski valovi, ki se zgodijo enkrat v generaciji, zdaj skoraj vsako leto zaradi globalnega segrevanja. Sprva je bilo poročanih vsaj 1300 smrtnih primerov, čeprav ocene kažejo, da bi lahko bila resnična številka veliko višja. Podobni ekstremni vročinski pogoji vplivajo na Severno Ameriko, kjer se 250 milijonov ljudi sooča z nevarno visokimi temperaturami. V Aziji so lani v državah, kot je Indija, opazile 97 od 100 najbolj vročih mest na svetu, milijoni pa so delali v industrijah, izpostavljenih vročini. Strokovnjaki opozarjajo, da so smrti, povezane z vročino, pogosto podcenjene, ker so vidni znaki, ki zahtevajo podrobno preiskavo za določitev natančnih stopenj umrljivosti.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek poudarja vlogo podnebnih sprememb pri povzročanju ekstremnih vročin in poudarja človeške stroške, vključno s smrtmi in ranljivim prebivalci, ki jih prizadenejo naraščajoče temperature.
Zakaj te ocene (Dejstva 50 · Objektivnost 40): The article emphasizes the human toll of heatwaves but lacks specific data on ocean temperatures or heat content. It presents a strongly alarmist tone without balancing scientific context.
tportalNeodvisenSredinapred 4 uramiSvetovna zdravstvena organizacija je opozorila na nevarne vročinske razmere, ki bodo trajale več tednov. To se dogaja med naraščajočimi gozdnimi požari po Evropi, kar vodi k evakuacijam in motnjam, kot je odpoved gledalcev na eni od etap Tour de France. Ker se podnebne spremembe intenzivirajo, raste povpraševanje po klimatskih napravah, vendar Evropska unija opozarja, da tradicionalni hladilni sistemi niso trajnostni zaradi visoke porabe energije in povečanih emisij toplogrednih plinov. V odgovor na to se mesta obračajo k okrožnim hladilnim sistemom, ki centralizirano proizvajajo ohlajeno vodo in jo distribuirajo skozi podzemne cevi do stavb. Ti sistemi so energetsko učinkovitejši, zmanjšujejo emisije in lahko uporabljajo obnovljive vire, kot so morska voda, reka, geotermalna energija ali odpadna toplota.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene informacije o podnebnih izzivih in tehnoloških odzivih brez očitnega ideološkega okvirja.V članku so navedeni stališča Evropske unije o trajnosti, navedeni konkretni mesti, ki izvajajo rešitve, in navedeni podatki Svetovne zdravstvene organizacije.
N1 HrvatskaNeodvisenSredinavčerajNad Atlantikom se oblikuje nov vročinski val, Svetovna zdravstvena organizacija pa opozarja na možne smrtonosne tedne v Evropi. Španska meteorološka agencija je izdala rdeče opozorilo za ekstremno vročino, ki napoveduje temperature do 42 °C v regijah, kot so Aragon, Katalonija in Valencia. Portugalska in Francija se prav tako pripravljajo na temperature nad 40 °C, skupaj z vse pogostejšimi "tropskimi nočmi", kjer so temperature čez dan in noč nad 20 °C. To se dogaja med široko razširjenimi gozdnimi požari po vsej Evropi, ki prisilijo evakuacije in celo privedejo do varnostnih omejitev na Tour de France.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek uravnoteženo obravnava izzive, ki jih predstavljajo naraščajoče temperature, in vpliv tradicionalne klimatizacije na okolje.
N1 HrvatskaNeodvisenSredinavčeraj Stara celina se peče, Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da Evropa še vedno ni pripravljena na ekstremne vročine.Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da je Evropa še vedno nezadostno pripravljena na ekstremne vročinske valove, ki bi lahko v prihodnjih tednih privedli do smrtnih posledic. Nad Atlantikom se oblikuje nov vročinski val, pri katerem se pričakuje, da bodo temperature v nekaterih delih Portugalske in južne Španije dosegle do 43 °C, medtem ko se Francija in države Beneluksa pripravljajo na še en val visokih temperatur. Regionalni direktor za Evropo pri WHO, Hans Kluge, je poudaril, da ima manj kot polovica evropskih držav nacionalne akcijske načrte za zaščito javnega zdravja med vročinskimi valovi. Ti načrti bi morali vključevati sisteme zgodnjega opozarjanja, ukrepe za zaščito ranljivega prebivalstva in usklajevanje med zdravstvenimi storitvami, socialno oskrbo, poklicnim zdravjem, stanovanjskimi sektorji in mestnim načrtovanjem. Predhodni podatki iz Zahodne Evrope kažejo, da so bile izjemno visoke temperature v juniju povezane z več kot 4000 smrtnimi primeri, kar je povzročilo velik pritisk na zdravstvene sisteme.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo poročilo o opozorilih Svetovne zdravstvene organizacije o pomanjkanju pripravljenosti Evrope na ekstremno vročino, pri čemer navaja konkretne primere pomanjkljivosti in najboljših praks.
Net.hrNeodvisenSredinapredvčerajšnjimNov toplotni val se oblikuje nad Atlantikom, saj se v tem tednu pričakuje, da bodo v Portugalski in južni Španiji temperature dosegle 43 °C. Regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo dr. Hans Henri P. Kluge je opozoril, da se v nekaterih delih Srednje Azije temperature že presegajo 40 °C. Kot odziv na to situacijo je Kluge sklical izredni sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki 41 držav članic EU, Evropske komisije in organizacij civilne družbe. Na sestanku je bil poudarjen napredek pri obravnavi ekstremne vročine kot krize javnega zdravja in ne le vremenske napovedi.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o globalnem zdravstvenem problemu, povezanem z ekstremno vročino in mednarodnim odzivom SZO. Predstavlja informacije direktorja SZO, poudarja tako napredek kot pomanjkljivosti v nacionalni pripravljenosti in poudarja potrebo po usklajenih prizadevanjih.
Telegram.hrNeodvisenSredinapredvčerajšnjimEvropska unija se sooča z novim ekstremnim vročinskim valom, saj se pričakuje, da bodo v tem tednu v Portugalski in južni Španiji temperature dosegle do 43 °C. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sklicala izredni sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki 41 držav članic Evropske unije, Evropske komisije in civilnih organizacij, da bi se soočili z naraščajočo grožnjo zdravstvenih tveganj, povezanih s toploto. Na srečanju so poudarili pomen akcijskih načrtov za zaščito javnega zdravja med vročinskimi valovi, vključno z jasno opredeljenimi odgovornostmi, ranljivimi skupinami in ukrepi, ki jih sprožijo visoke temperature. Vendar manj kot polovica držav EU še vedno nima nacionalnih načrtov za zaščito pred vročino, mnogi državljani pa ne prepoznajo svojega osebnega tveganja, tudi ko se izdajo rdeča meteorološka opozorila.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene dejanske informacije o izrednem zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije v zvezi s toplotnim valom, ki poudarjajo izzive in napredek pri reševanju tega vprašanja.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik
