IndiaSodišče je priznalo, da primer ne sme biti obravnavan kot ločen akt nasilja, temveč kot simptom globljega družbenega in institucionalnega zanemarjanja. Poudarilo je ustavne obveznosti, da se zagotovi blaginjo in prehrana otrok, s čimer je vzpostavila vzporednice z literarnimi in verskimi besedili, ki poudarjajo moralno dolžnost hranjenja lačnih. Obramba je zahtevala varščino na podlagi humanitarnih pomislekov, pri čemer je navedla nosečnost obtožene in slabe razmere njenih drugih otrok, medtem ko je država trdila proti varščini zaradi resnosti domnevnega kaznivega dejanja.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je primer označen kot sistemski neuspeh države in družbe, s poudarkom na strukturnih vprašanjih, kot sta revščina in lakota, namesto da bi se osredotočili na posamezno kriminalno vedenje.
