ON
← Nazaj na pregled
Pogovori o možni povečanju osebnega odbitka na jesen
Croatia🏛️ PolitikaSredinapred 19 dnevi

Pogovori o možni povečanju osebnega odbitka na jesen

Hrvaški podpredsednik vlade in finančni minister Tomislav Ćorić je izjavil, da bodo razprave o morebitnem zvišanju pragov davka na dohodek posameznikov potekle jeseni, potem ko bodo znani rezultati gospodarske rasti, inflacije in drugih kazalnikov za prva tri četrtletja leta.

Aprila 2026 so podatki, ki jih je objavila Evropska centralna banka (ECB), pokazali znatne razlike v obrestnih merah za hipoteke v evroobmočju.

Povprečna obrestna mera za nove hipoteke v evroobmočju je aprila 2026 znašala 3,43 odstotka. Vendar ta številka prikriva znatne razlike med državami članicami. Najnižje obrestne mere so bile zabeležene na Malti, kjer je bilo povprečno 2,08 odstotka, sledijo Bolgarija z 2,45 odstotka, Španija z 2,80 odstotka, Portugalska z 2,85 odstotka, Hrvaška z 2,95 odstotka in Slovenija z 2,99 odstotka. Te številke te države uvrstijo med najbolj dostopne možnosti za zavarovanje stanovanjskih posojil v regiji.

Nasprotno pa je Latvija postala država z najvišjimi hipotekarnimi obrestmi v evroobmočju, s povprečjem 4,18 odstotka. Estonija je tesno sledila s 4,05 odstotka, Litva pa je imela povprečje 3,88 odstotka.

Hrvaška je med šestimi državami z najnižjimi stroški izposojevanja v evroobmočju. Samo Malta, Bolgarija, Španija, Portugalska in Slovenija imajo nižje obrestne mere kot Hrvaška. Ta prednost postane še posebej očitna, ko primerjamo posebne primere. Hipoteka v višini 200.000 evrov v 20 letih bi na Malti povzročila mesečna plačila približno 1.019 evrov, medtem ko bi isto posojilo v Latviji stalo približno 1.231 evrov na mesec.

V obdobju odplačila ta razlika pomeni več kot 50.000 EUR dodatnih obresti, ki jih posojilojemalec plača v Latviji v primerjavi z malteškim nasprotnim delom.

Na spremenljivost hipotekarnih obrestnih mer v veliki meri vplivajo nacionalni bančni sistemi in ne enotna denarna politika ECB. Na primer, v baltskih državah ima večina novih hipotekarnih posojil spremenljivo obrestno mero, kar pomeni, da se spremembe referenčnih obrestnih mer ECB hitro odražajo v potrošniškem posojanju. V Latviji, Estoniji in na Finskem ima več kot 93 odstotkov novih stanovanjskih hipotekarnih posojil spremenljivo obrestno mero, kar je bistveno višje od povprečja evroobmočja, ki je približno 15 odstotkov. Ta struktura omogoča imetnikom hipotekarnih posojil v teh regijah, da so bolj občutljivi na nihanja obrestnih mer centralne banke.

Več dejavnikov prispeva k različnim stopnjam hipotekarnih obrestnih mer v evrskem območju. Konkurenca med bankami igra ključno vlogo, kot tudi metoda financiranja hipotekarnih posojil in splošna struktura trga nepremičnin.

Kljub skupni valuti in upravljanju z isto centralno banko so stroški nakupa nepremičnin v euroobmočju še vedno močno odvisni od posamezne države, v kateri je bila hipoteka pridobljena.Ta situacija ponazarja kompleksno medsebojno delovanje med regionalnimi gospodarskimi politikami in lokalnimi tržnimi pogoji, s čimer se poudarja, da se lahko tudi v okviru enotne monetarne unije izkušnja pridobivanja stanovanj močno razlikuje glede na lokacijo.

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in svoj prilagojen pregled Zame.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in svoj prilagojen pregled Zame.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in svoj prilagojen pregled Zame.

Postani podpornik

9 poročil

tportal logotportalNeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 90pred 19 dnevi
Ministrstvo je razkrilo, kaj bo z osebnim odbitkom: vse bo znano jeseni

Minister za finance Tomislav Ćorić je objavil, da se bo razpravljalo o možnih povečanjih osebne porabe v prihodnje, potem ko bodo na voljo podatki o gospodarski rasti, inflaciji in drugih ustreznih kazalnikih za prva tri meseca. Ćorić je poudaril, da je cilj reforme zagotoviti, da bodo osebe z nižjimi prihodki manj obremenjene, poleg tega pa bodo boljše gospodarske okoliščine lahko privedle do večjega povečanja porabe.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja nevtralen povzetek izjave ministra v zvezi z morebitnimi spremembami osebnih davčnih oprostitev, ne da bi odkrito zagovarjal katero koli politično stran.

Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 90): The article accurately conveys Ćorić's statements regarding potential changes to personal exemptions and mentions his professional opinion on Lalovac. The content aligns closely with the other articles and maintains an objective tone.

HRT (Hrvatska radiotelevizija) logoHRT (Hrvatska radiotelevizija)Državni / javniSredinaDejstva 95Objektivnost 90pred 19 dnevi
Pogovori o možni povečanju osebnega odbitka na jesen

Hrvaški podpredsednik vlade in finančni minister Tomislav Ćorić je izjavil, da bodo razprave o morebitnem zvišanju pragov davka na dohodek posameznikov potekle jeseni, potem ko bodo znani rezultati gospodarske rasti, inflacije in drugih kazalnikov za prva tri četrtletja leta.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja nevtralen povzetek Ćorićevih izjav brez očitnega ideološkega okvirja.

Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 90): This article accurately reports Ćorić's comments on potential changes to personal exemptions and includes direct quotes from his press conference. The tone remains neutral and balanced throughout.

Telegram.hr logoTelegram.hrNeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 90pred 19 dnevi
Ćorić napovedal morebitno povečanje zneska plače, na katero se ne plačuje davek: Pričakujemo rezultate prvih treh četrtletj

Tomislav Ćorić, hrvaški podpredsednik vlade in minister za finance, je napovedal, da bodo razprave o morebitnih povečanjih osebnega dodatka (osobni odbitak) potekle jeseni po tem, ko bodo znani rezultati gospodarske rasti, inflacije in drugih ustreznih kazalnikov za prva tri četrtletja leta 2026. Poudaril je, da je ministrstvo za finance v zadnjih letih povečevalo osebni dodatek, kar je še posebej koristno za tiste z nižjimi dohodki. Ćorić je opozoril, da bi lahko boljše gospodarske razmere privedle do večjih povečanj, sedanje razmere pa so tisto, kar smo pričakovali.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predstavljena uradna izjava ministra za finance brez očitno pristranskega jezika ali selektivnih virov. Poroča o načrtovanih političnih razpravah in daje kontekst o preteklih trendih v osebnem dodatku.

Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 90): The article accurately reports Ćorić's statement about discussing potential increases in personal exemption in autumn after reviewing Q1-Q3 results. It includes direct quotes and contextual information from his press conference. The tone remains neutral and factual.

Index.hr logoIndex.hrNeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 90pred 19 dnevi
Morda bomo povečali osebni odbitek.

Tomislav Ćorić, podpredsednik vlade in minister za finance, je izjavil, da bodo razprave o morebitnem povečanju osebnega dodatka (osobni odbitak), zneska dohodka, oproščenega obdavčitve, potekle jeseni po tem, ko bodo znani rezultati gospodarske rasti, inflacije in drugih kazalnikov za prva tri četrtletja leta.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo poročilo o izjavah Ćorića, ne da bi odkrito zagovarjal katero koli politično perspektivo.

Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 90): This article provides the same core facts as article 0, accurately reporting Ćorić's comments on potential changes to personal exemptions and economic conditions. The tone is neutral and balanced throughout.

N1 Hrvatska logoN1 HrvatskaNeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 90pred 20 dnevi
Kje so najcenejši in najdražji stanovanjski krediti v evroobmočju?

Članek poroča o obrestnih merah za hipoteke po evroobmočju aprila 2026, pri čemer je Letonija z najvišjo povprečno obrestno mero 4,18%, Malta pa z najnižjo 2,08%.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski podatki o obrestnih merah za hipoteke, ne da bi se odkrito zavzemal za kakršno koli politično perspektivo.

Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 90): The article presents accurate data from the European Central Bank for April 2026, citing specific interest rates for various Eurozone countries including Croatia, Latvia, and Malta. The information aligns with cross-source consensus, though minor rounding differences may exist. The article remains l

tportal logotportalNeodvisenSredinaDejstva 85Objektivnost 85pred 22 dnevi
Centralna banka BiH pričakuje inflacijo od 4,7 odstotka. "Tržici bo potrebno nekaj časa"...

Guverner centralne banke Bosne in Hercegovine Amra Selimović je izrazila upanje, da bo inflacija do leta 2026 dosegla 4,7% kljub trenutnim stopnjam 6,8%. Opozarjala je na počasni gospodarski rast v Bosni in Hercegovini, ki letos napoveduje le 1,9% rast, kar je pesimističneje od ocene Svetovne banke.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene dejanske projekcije in izjave guvernerja centralne banke, ne da bi javno podpirali politično stranko.

Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 85): The article discusses inflation expectations in Bosnia and Herzegovina but does not relate to the Croatian government's discussion on personal exemptions. While factually accurate within its scope, it covers a different subject entirely.

Večernji list logoVečernji listNeodvisenSredinaDejstva 75Objektivnost 70pred 20 dnevi
Kje v Evropi so najdražji in najcenejši stanovanjski krediti?

Članek razpravlja o razlikam v obrestnih merah za hipoteke v državah Evropske unije, pri čemer poudarja podatke Evropske centralne banke (ECB).

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske podatke ECB, ne da bi očitno zagovarjal katero koli politično perspektivo, osredotočen pa je na gospodarske razlike znotraj EU in ne na ideološke sodbe ali stališče o političnih odločitvah.

Zakaj te ocene (Dejstva 75 · Objektivnost 70): The article presents factual data from the ECB regarding mortgage interest rates across Eurozone countries, including Croatia. The information aligns with the primary source documents, though it lacks specific details about the ECB's official statements or policies related to these rates. The tone i

N1 Hrvatska logoN1 HrvatskaNeodvisenSredinaDejstva 60Objektivnost 55pred 22 dnevi
Vidaković: Žigman je prav rekel.

V intervjuju z Tihomirjem Ladišićem na televiziji Nova TV je ekonomist Neven Vidaković razpravljal o inflaciji, gospodarski rasti, "hladjenju" gospodarstva in strukturnih vprašanjih v evropski in hrvaški denarni politiki.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predstavljena uravnotežena razprava med ekonomistom in novinarjem, ki se osredotoča na ekonomsko analizo, ne da bi javno podpirala politično stran.

Zakaj te ocene (Dejstva 60 · Objektivnost 55): This article contains opinions from economist Neven Vidaković about the ECB's interest rate decisions, but it does not directly reference the primary source documents. It presents a biased perspective on the ECB's actions, suggesting they were delayed due to political considerations, which may not b

N1 Hrvatska logoN1 HrvatskaNeodvisenSredinaDejstva 50Objektivnost 70pred 22 dnevi
Vidaković: Žigman je prav rekel.

V članku je intervju z ekonomistom Nevenom Vidakovićem na oddaji "Novi Dani", kjer se razpravlja o temah, kot so inflacija, gospodarska rast, "hladitev gospodarstva" in strukturni problemi v evropski in hrvaški denarni politiki.

Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predstavljen intervju z ekonomistom, ki razpravlja o splošnih ekonomskih temah, ne da bi javno podprl politično perspektivo.

Zakaj te ocene (Dejstva 50 · Objektivnost 70): This article does not discuss the same event as the others. It features an interview with economist Neven Vidaković about economic issues but lacks any connection to Ćorić's statements on personal exemptions. The content is unrelated to the main topic.

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe