Gozdovi, bogati z vrstami, se hitreje izboljšujejo; izguba biotske raznovrstnosti lahko zmanjša dobičke 17%

Gozdovi z večjo raznolikostjo drevesnih vrst se sčasoma hitreje izboljšujejo, kaže nova študija, objavljena v Nature Climate Change. Raziskovalci so analizirali satelitske podatke o gozdni fotosintezi od leta 2001 do leta 2020 in ugotovili, da so območja z večjo biotsko raznovrstnostjo pokazala močnejše povečanje fotosintetične aktivnosti. To kaže, da raznoliki gozdovi ne delujejo le učinkoviteje v sedanjosti, temveč tudi povečujejo svojo sposobnost absorpcije ogljika sčasoma. Ugotovitve poudarjajo, kako biotska raznovrstnost podpira dolgoročno odpornost ekosistemov, zlasti v primeru podnebnih sprememb.

Študija je integrirala zemljevidove bogastva drevesnih vrst z visoko ločljivostjo s satelitskimi meritvami fotosinteze. Njeni rezultati so pokazali dosleden vzorec: gozdovi z več vrstami so pokazali višje začetne stopnje fotosinteze in večje izboljšave sčasoma. To pomeni, da biotska raznovrstnost prispeva k prilagodljivi zmogljivosti gozdov, kar jim omogoča učinkovitejši odziv na spreminjajoče se okoljske razmere. Raziskava poudarja, da koristi biotske raznovrstnosti presegajo takojšnje ekološko zdravje in vplivajo na dolgoročno funkcionalnost gozdov pri shranjevanju in zajemanju ogljika.

Eden od ključnih mehanizmov za tem pojavom je povečan učinek oploditve CO2, ki se opaža v gozdovih, bogatih z vrstami. Ko se povečajo ravni atmosferskega ogljikovega dioksida, ti gozdovi kažejo močnejšo sposobnost pretvorbe povečanega CO2 v povečano fotosintetično proizvodnjo v primerjavi z manj raznolikimi vrstami.

Te gozdove, ki so med najpomembnejšimi ponorji ogljika na planetu, doživljajo tudi hitro krčenje gozdov, naraščajoče temperature in razdrobljenost habitata. Študija je pokazala, da bogatejše mešanice vrst v tropskih gozdovih bolj učinkovito zajemajo sončno svetlobo in podpirajo višjo fotosintetično zmogljivost. To je v skladu s prejšnjimi raziskavami, ki kažejo, da biotska raznovrstnost močno vpliva na fotosintezo v tropskih okoljih kot v zmernih ali borealnih regijah.

Takšno zmanjšanje bi znatno vplivalo na sposobnost Zemlje, da absorbira emisije, ki jih povzroča človek, kar bi lahko poslabšalo podnebne spremembe. Gozdovi igrajo ključno vlogo v globalnem ogljikovem ciklusu, upočasnitev njihovih fotosintetičnih procesov pa bi lahko ovirala njihovo učinkovitost kot naravni ogljikov tampon.

Ugotovitve kažejo, da ohranjanje biotske raznovrstnosti ni le etična nujnost, temveč tudi praktična strategija za povečanje odpornosti ekosistemov proti stalnim podnebnim izzivom.