Počasi vrtenje bi lahko pojasnilo, zakaj so planeti peklenski.

Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko počasna rotacija planetov igrala ključno vlogo pri določanju, ali postanejo ekstremna, nenaseljena okolja ali ostanejo dovolj zmerna, da podpirajo življenje.

Raziskava, ki jo je vodil planetarni astrofizičar Stephen Kane z Univerze Kalifornije, Riverside, poudarja izzive, s katerimi se soočajo astronomi, ki poskušajo izmeriti hitrost vrtenja eksoplanet.

Po 243 zemeljskih dneh dokonča eno popolno rotacijo na svoji osi, njena zgornja atmosfera pa kroži okoli planeta v samo štirih dneh. To neskladje pomeni, da bi opazovalci lahko napačno zaključili, da se Venera vrti hitro, kar močno precenjuje njeno rotacijsko hitrost.

Kane poudarja, da vzorci vetrov v ozračju ne odražajo vedno osnovnega vrtenja planeta samega. Da bi to rešili, predlaga uporabo opazovanj z več valovnimi dolžinami, zlasti v infrardečem območju, da bi prodrli globlje v planetovo atmosfero in sledili spreminjanju hitrosti vetra. Na Venuši se na primer hitrost vetra zmanjša blizu površja, kar znanstvenikom omogoča, da zgradijo modele, ki razlikujejo med atmosfersko aktivnostjo in pravim vrtenjem. Prihajajoča misija Evropske vesoljske agencije PLATO, ki naj bi se začela marca 2027, obljublja revolucijo na tem področju z identifikacijo na stotine planetov, podobnih Veneri.

Ta misija, opremljena s 26 zelo občutljivimi kamerami, bo pregledala velike dele neba za planete, ki prehajajo pred svojimi zvezdicami. Njena dolgoročna opazovalna strategija bo omogočila odkrivanje planetov z daljšimi orbitalnimi obdobji, kar bo omogočilo vpogled v širši razpon planetarnih sistemov. Poleg tega se pričakuje, da bodo mnogi od planetov, ki jih je odkril PLATO, krožili okoli razmeroma svetlih zvezd, kar bo izboljšalo njihovo primernost za podrobne nadaljnje študije. Instrumenti, kot je vesoljski teleskop James Webb, bodo lahko analizirali atmosfere teh novo odkritih svetov, kar bi lahko razkrilo sledi o njihovih podnebjih in potencialni nastanljivosti.

Z odkritjem številnih planetov, podobnih Veneri, bodo znanstveniki dobili dostop do velikega in raznolikega podatkovnega nabora, ki ga bodo lahko uporabili za primerjavo in kontrast planetarnih pogojev, s čimer bodo na koncu izboljšali naše razumevanje, kako različni dejavniki vplivajo na svetovno okolje.