Slovenija inovacijski zaostanek zmanjšuje prepočasi

Slovenija zmanjšuje svojo inovacijsko vrzel počasneje v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije. Po evropski kazalnici inovacij (EIS) 2026 je Slovenija na 17. mestu med 27 državami EU in ohranja svoj položaj v skupini zmernih inovatorjev. 2 odstotka povprečne stopnje uspešnosti inovacij EU. 4 odstotne točke, čeprav ta napredek zaostaja za splošnim napredkom EU. Vesna Nahtigal, generalna direktorica slovenskega odbora za gospodarski razvoj (GZS), je poudarila, da največje tveganje ne leži le na 17. mestu, temveč v dejstvu, da druge države hitreje izboljšujejo svoje inovativne zmogljivosti.

"Ta razlika je danes vidna na tabeli rezultatov, jutri pa bo vplivala na produktivnost, naložbe, dodano vrednost in konkurenčnost našega gospodarstva", je opozorila. "Če pogledamo od blizu, vidimo razliko. Slovenija je odlična pri izvozu srednjih in visokotehnoloških izdelkov, naložbe podjetij v raziskave in razvoj so blizu evropskemu povprečju, sodelovanje med poslovnim sektorjem in raziskovalnim sektorjem pa je močno.

Žiga Lampe, namestnik direktorja GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo, je poudarila, da največja vrzel ni v ustvarjanju znanja, ampak v njegovi pretvorbi v gospodarsko vrednost. "Naša največja vrzel ni v ustvarjanju znanja, ampak v njegovi pretvorbi v gospodarsko vrednost", je dejal. "GZS je položaj Slovenije ocenil ne le na podlagi EIS, temveč tudi na podlagi priporočil OECD, poročila o razvoju Indeksa človeškega razvoja Združenih narodov (UMAR) in lestvice svetovnih konkurenčnosti (IMD).

Medtem ko EIS poudarja, da Slovenija počasi zmanjšuje svojo inovacijsko vrzel, OECD opozarja na razdrobljenost sistema in nezadostno povezanost razvojnih instrumentov in odgovornosti. UMAR poudarja, da bo prihodnja gospodarska rast vse bolj odvisna od produktivnosti in prehoda od izvajalcev k ustvarjalcem nove vrednosti. IMD opozarja na nižjo poslovno in vladno učinkovitost, ki vpliva na okolje za naložbe in razvoj. Razvojni položaj ne določa le izhodišča, temveč tudi hitrost sprememb.

GZS poudarja, da bi bilo treba uspeh inovacijske politike meriti predvsem z dejanskimi gospodarskimi učinki: koliko rešitev pride v industrijsko uporabo, doseže prvega kupca in gre na trg, koliko zasebnih naložb sproži javni denar in koliko novih prihodkov, izvoza in produktivnosti je posledica tega. Razvojni sistem mora graditi na tem, kar že deluje. GZS opozarja, da se podjetja ne morejo prilagoditi posameznim razpisom za zbiranje predlogov. Potrebna jim je dovolj predvidljiva pot od raziskav in razvoja preko testiranja in demonstracije do proizvodnje in trga.

Če naslednji ustrezen instrument ni na voljo pravočasno, lahko podjetje izgubi svoj razvojni začetek, partnerje, naložbe ali tržne priložnosti. Primer trenutnih prizadevanj je program strateškega razvoja in partnerstva za inovacije (SRIP).

GZS zagovarja celovit sistem financiranja, ki podpira podjetja v različnih razvojnih fazah, od ideje in prototipa do industrializacije, prve stranke in nadaljnje rasti.

Z oblikovanjem nove evropske finančne arhitekture, vključno z prihodnjim večletnim finančnim okvirom EU, Evropskim skladom za konkurenčnost in novim okvirnim programom za raziskave in inovacije, bo povezava med raziskavami, razvojem podjetij in industrializacijo postala še tesnejša. Slovenija bo morala za evropska sredstva tekmovati z drugimi državami. Zato ne bo dovolj, da ima razpise za predloge in upravno zmogljivost za črpanje denarja. Potrebovali bodo projekte, ki bodo dovolj kakovostni, da bi pritegnili tako evropski kot zasebni kapital. GZS poudarja tudi potrebo po stabilni domači finančni osnovi za inovacije.

To bi zmanjšalo odvisnost od posameznih evropskih ali kohezijskih obdobij, spodbudilo več zasebnih naložb in pomagalo Sloveniji, da bi bolje dostopala do evropskih sredstev.Včasih inovativno usmerjena podjetja potrebujejo več kot le še eno donacijo.Potrebujejo nekoga, ki je pripravljen najprej kupiti novo rešitev.Industrijski partnerji, preskusna okolja in zgodnji uporabniki imajo tukaj ključno vlogo.Država lahko v nekaterih primerih pomaga tudi z inovativnimi javnimi naročili, s čimer se ustvari prvi trg za nove rešitve.