Slovenija ima rekordno število tujih delavcev, sedaj jih bomo uvažali še lažje

Slovenija trenutno zaznamuje rekordno število tujih delavcev, kar kaže na naraščajoče potrebe po delovni sili v državi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je leta 2025 med delovno aktivnimi osebami bilo okoli 148.900 tujih državljanov, kar predstavlja največje število v zgodnjem 21. stoletju. To je pomenilo, da je delež tujcev med novozaposlenimi prvič presegel delež domačih – lani so se prvič zaposlili okoli 18.300 tujih državljanov in 15.900 slovenskih državljanov. Ta trend se nadaljuje, kar je povzročilo potrebo po novih politikah, ki bi olajšale zaposlovanje tujih delavcev.

Evropska komisija je predstavila paket ukrepov, ki naj bi odgovarjal na pomanjkanje delovne sile v državah članicah. Ključna sestavina tega paketa je prenovljena direktiva o enotnem dovoljenju, ki je zdaj v celoti operativna v vseh državah članicah, razen na Danskem in Irskem. Ta direktiva omogoča tretjim državam, da za delo in prebivanje zaprosijo v enotnem postopku, kar zmanjšuje birokratske ovire. Osebe z veljavnim dovoljenjem za prebivanje lahko vlogo oddajo tudi iz države članice, ne da bi se moral vrniti v matično državo. Države članice morajo o vlogi odločiti v največ 90 dneh, vključno z morebitnim preverjanjem razmer na trgu dela.

Dodatno pravico delavcem prinaša tudi možnost, da so obveščeni o svojih pravicah, pod določenimi pogoji lahko zamenjajo delodajalca in v primeru izgube zaposlitve ostanejo v državi, dokler imajo veljavno dovoljenje. Vzporedno z tem je 1. junija začela veljati uredba o EU Talent Poolu, digitalni platformi, ki naj bi povezovala iskalce zaposlitve iz tretjih držav z delodajalci v EU. Platforma je še v razvoju in naj bi v celoti zaživela do konca leta 2027, sodelovanje držav članic pa ostaja prostovoljno.

Ta sprememba je posebej pomembna za Slovenijo, ker je pomanjkanje delovne sile zaradi demografskih gibanj strukturna težava. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v pomladanski napovedi ugotavljal, da je število tujih delavcev lani za 51,4 odstotka višje kot leta 2019. Analize ministrstva za delo ocenjujejo, da bi lahko delež tujcev med delovno aktivnimi do leta 2030 presegel četrtino vseh zaposlenih, medtem ko na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo nekoliko zmernejšo rast – na približno petino delovno aktivnih.

Največ tujih delavcev v Slovenijo tradicionalno prihaja iz območja nekdanje Jugoslavije, okoli 83 odstotkov, med njimi največ iz Bosne in Hercegovine. Najbolj so od njihovega dela odvisni gradbeništvo, promet in logistika, predelovalna industrija, gostinstvo, turizem ter institucionalno varstvo starejših. Pomanjkanje kadra ostaja ena največjih težav slovenskega gospodarstva. Zavod RS za zaposlovanje ugotavlja primanjkljaj v številnih poklicih, v zdravstvu pa se po njihovih podatkih s pomanjkanjem ustreznih kandidatov sooča kar 78 odstotkov delodajalcev.

Junija v Sloveniji najmanj brezposelnih po letu 1990

Zavod za zaposlovanje je medtem včeraj objavil sveže podatke o brezposelnosti v Sloveniji. Število registriranih brezposelnih je bilo konec junija 42.245, kar je najmanjša številka po letu 1990. Glede na maj je brezposelnost upadla za 1,9 odstotka, v primerjavi z junijem lani pa za 0,4 odstotka. Do zmanjšanja števila brezposelnih je prišlo v vseh območnih enotah Zavoda za zaposlovanje. Največ je brezposelnost upadla v Kopru (za 5,1 %), najmanj pa v Novi Gorici (za 0,1 %).

Spremembe v zakonodaji so za delodajalce predvsem vprašanje hitrejših postopkov in manj birokracije. Gospodarska zbornica Slovenije že dlje časa opozarja, da podjetja poleg hitrejšega zaposlovanja potrebujejo tudi ugodnejše davčno okolje, manj administrativnih ovir ter učinkovitejše postopke pri zaposlovanju tujih delavcev. Za same tuje delavce je slika pogosto precej bolj zapletena. Slabše poznajo pravni sistem, kar lahko povzroči neprostovoljno izgubo zaposlitve ali drugačne težave pri delu.