Venezuela: "Dežela v ruševinah že pred potresom"

Venezuela se spopada z posledicami uničujočega dvojnega potresa, ki se je zgodil v sredo in je pustil na deset tisoče pogrešanih ljudi in povzročil široko razdelitev.

Potresi so poslabšali že obstoječe težave v Venezueli, ki je bila že v stanju gospodarskega upada in politične nestabilnosti. Po poročilih različnih medijev je situacijo poslabšala nesposobnost vlade, da bi zagotovila ustrezno podporo prizadetim skupnostim. Financial Times ugotavlja, da se je socialistična vlada skozi leta soočala s številnimi izzivi, vključno z odporom opozicijskih skupin, mednarodno izolacijo in pritiskom ZDA.

V komentarju, objavljenem v španskem časopisu El Mundo, opozicijski predstavnik Julio Borges Junyent trdi, da potres ni povzročil uničenja, ki smo ga videli v Venezueli, temveč ga je naredil vidnega.

Lokalni časopisi, kot je El Nacional, poudarjajo pogum Venezuelcev, ki so preživeli 27 let narodnega uničenja in se zdaj soočajo z zastrašujočo nalogo, da se spoprijemajo z gorami ruševin z uporabo le svojih osebnih virov.

Medtem je v Franciji opozorilo na vročinski val umaknjeno za vse departmaje, čeprav se učinki ekstremnih temperatur še vedno čutijo. Javnozdravstveni uradniki poročajo, da je bilo med 24. in 26. junijem vsaj 1.000 več smrtnih primerov kot običajno, kar je povzročilo zaskrbljenost zaradi možnega človeškega števila, zlasti v Parizu, kjer sta oba pogrebna hiša že polna. Mediji kritizirajo obvladovanje krize, ki je podobna upravljanju prejšnje pandemije in izražajo razočaranje zaradi pomanjkanja usklajenih prizadevanj, ki vključujejo civilno družbo in jasno komunikacijo, namenjeno mlajšemu prebivalstvu.

Geografka Magali Reghezza-Zitt opozarja v L'Humanité, da je nesposobnost ukrepanja glede podnebnih vprašanj enaka odločitvi, kdo bo preživel prihodnje vročinske valove.

Situacija v Venezueli je srhljiv opomnik o tem, kako lahko naravne nesreče povečajo že obstoječe ranljivosti, še posebej v kombinaciji s socialno-ekonomskimi in političnimi dejavniki.