Še ena sramota iz Golobovega mandata: Slovenija letos po ocenah Nata edina članica z obrambnimi izdatki pod dvema odstotkoma BDP
Po poročilu NATO, objavljenem pred vrhom v Ankari, Slovenija načrtuje, da bo letos namenila približno 1,61% svojega BDP za osnovne obrambne potrebe, kar znaša skoraj 1,2 milijarde €. To bi Slovenijo naredilo edino državo članico NATO, ki bo porabila manj kot 2% svojega BDP za obrambo. Lani sta bila tudi Albanija in Češka pod pragom 2%, vendar naj bi letos povečala porabo na 2,15% in 2,01%. V poročilu je navedeno, da trenutne številke Slovenije odražajo dejanske številke po tem, ko je nova vlada prevzela funkcijo v začetku junija. Nova vlada se je zavezala, da bo izpolnila obljube, dane na lanskem vrhu v Haagu, s ciljem, da bo do leta 2035 povečala obrambne porabe na 5% BDP, pri čemer bo 3,5% namenjena osnovnim obrambnim potrebam in 1,5% drugim naložbam, povezanim z varnostjo.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in svoj prilagojen pregled Zame.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je napovedal, da bodo države članice na prihodnjem vrhu Nata v Ankari predstavile nove obrambne sporazume v vrednosti milijard dolarjev. Ti sporazumi si prizadevajo za krepitev zmogljivosti Nata za odvračanje in obrambo. Rutte je poudaril potrebo po tem, da člani Nata zagotovijo, da Ukrajina prejme podporo, ki jo potrebuje v svoji vojni proti Rusiji, zlasti v zračni obrambi. Opozoril je, da se evropski zavezniki in Kanada premikajo k usklajevanju ameriških obrambnih izdatkov znotraj Nata, pri čemer so trenutne zaveze impresivne.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo poročilo o načrtovanem povečanju obrambnih izdatkov Nata, omenja potrebo po podpori Ukrajini in vključuje izjave generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja brez očitnega ideološkega okvirja ali pristranskega jezika.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 90): The article accurately reports Rutte's statements and NATO's financial commitments. It maintains an objective tone throughout.
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniSredinaDejstva 95Objektivnost 85pred 3 dnevi
Slovenski parlament (DZ) je v petek predvidel izredno zasedanje, da se odloči, ali bo ustanovil parlamentarne preiskave v zvezi z obtožbami proti podjetju Black Cube in morebitnim nezakonitim financiranjem političnih strank. Odločitev je bila odložena, ker so člani koalicije na prejšnjem zasedanju zavrnili prvotni dnevni red. Opozicijske stranke (Svoboda, Levica in Vesni) so predlagale te preiskave, ki bi preiskovale, kdo je naročil in plačal za skrivno snemanje pogovorov z uglednimi osebami, vključno s politiki in odvetniki, in ali je bilo poskusov vplivanja na izid nedavnih volitev. Poleg tega želijo preučiti domnevno skrito financiranje prek poslovnih in medijskih vezi. Poleg tega bo zasedanje obravnavalo predlog za spremembo zakona o nacionalnih simbolih, ki omejuje prikazovanje zastav brez pravne podlage.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja obe strani razprave: opozicijsko prizadevanje za preglednost in zaskrbljenost vladajoče stranke glede procesne pravičnosti.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 85): The article accurately reports the decision by the parliamentary committee to hold an extraordinary session on the formation of opposition investigative committees regarding Black Cube and alleged improper financing of parties. It provides specific details such as the number of votes cast and the po
Predsednik vlade Janez Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša sta se 7. julija 2026 udeležila dvodnevnega vrha Nata v Ankari v Turčiji. V slovenski delegaciji sta bila tudi zunanji minister Tone Kajzer in obrambni minister Valentin Hajdinjak. Med vrhom je Janša imel dvostranske sestanke z voditelji Nemčije, Češke, Latvije in Albanije ter se kratko srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene dejanske informacije o obrambnih izdatkih Slovenije v primerjavi z zahtevami Nata in so navedeni navedki sedanjih in nekdanjih voditeljev.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 75): High factual content regarding Janša’s attendance at the NATO summit and Slovenia’s defense spending. Objectivity is good but slightly tilted by the focus on credibility and security implications.
Predsednik vlade Janez Janša je ob prvem srečanju z NATO v Ankariju poudaril, da bo Slovenija letos ena od članic NATO, ki bo potrebovala za temeljne obrambne potrebe manj kot dva odstotka BDP. Poudaril je pomembnost jasnih informacij o javnih financ v pozvalnem ustavnem sodišču, da se odloči o referendumu o intervencijskem zakonu. Janša je predhodno kritiziral vlado zaradi nepopolnih podatkov o obrambnih izdatkih in poudaril, da bo nova vlada izpolnila zavezo z Lanskega vrha v Haagu, da bo do leta 2035 potrebovala 3,5 odstotka BDP za obrambne potrebe. Vendar pa je poudaril, da bo potrebna jasna politična odločitev glede referenduma.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja izjavo premierja o slovenski politiki v financah, brez zelo jasne tuje podpore. Poudarja problematiko obrambnih izdatkov v referendumu, vendar ne predstavlja nobenega tujega kot predvsem. Sodeluje z objektivnim opisom izjav in ne uporablja zelo kontroverznega jezika.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 75): The article accurately reports on Stevanović's comments about a potential referendum on NATO membership and his criticism of military spending. It maintains a relatively neutral stance while presenting both sides of the discussion.
Skupina parlamentarnih frakcij, med katerimi so SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, je predložila zahtevo za nujno zasedanje Odbora za finance in obtožila sedanjo vlado, ki jo vodi dr. Robert Golob, slabega upravljanja javnih financ.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek kritizira vlado, ki jo vodi Golob, kot legitimno zaskrbljenost zaradi fiskalne odgovornosti in preglednosti, pri čemer uporablja konkretne primere domnevnih odpadkov in neučinkovitosti.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 75): The article presents specific allegations against Golob’s government regarding fiscal management and cites examples like the purchase of laptops and infrastructure projects. These claims align with the cross-source consensus of criticism towards the government’s financial practices. However, the art
V članku se razpravlja o zavezanosti Slovenije ciljem obrambnih izdatkov Nata, poudarja pa kontrast med sedanjim predsednikom vlade Robertom Golobom in nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšo. Na nedavnem vrhu Nata v Ankari je bila Slovenija opažena kot edina država članica, katere obrambni proračun ne presega dveh odstotkov BDP. Janša je kritiziral neizpolnjevanje zavez Nata, Golob pa je trdil, da bi se obramba morala osredotočiti na infrastrukturo z zmogljivostmi dvojne uporabe in ne le na vojaške nakupe.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je poudarjen argument Roberta Golobja, da bi morala obramba vključevati družbeno odpornost in razvoj infrastrukture namesto vojaških izdatkov, kar je v skladu z levičarskimi prednostnimi nalogami.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 70): The article accurately reports on Slovenia's defense spending and references PM Janša's comments. It also includes quotes from the former prime minister, maintaining factual accuracy but showing a slight bias toward the current administration.
V članku se razpravlja o mnenju političnega analitika Luka Lisjaka Gabrijelčiča o sedanji slovenski vladi, ki jo vodi premier Janez Janša, in opoziciji, ki jo vodi Robert Golob. Gabrijelčič trdi, da vladi manjka političnega mandata za kakršnokoli obliko "konzervativne revolucije" zaradi vztrajajočega nezadovoljstva javnosti z vladajočo stranko. Poudarja, da je opozicija, zlasti Golobova stranka, pridobila podporo med volivci, ki so razočarani nad sedanjo administracijo. V članku je navedeno, da se zanimanje vlade na krhko parlamentarno aritmetiko odraža nestabilno javno podporo, medtem ko je postopno premik v korist levice središča.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek predstavlja kritični pogled na vladajočo konzervativno vlado, poudarja njuno pomanjkanje političnega mandata in nakazuje, da je javno nezadovoljstvo globlje, kot je javno priznano.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 70): The article accurately reports on the political dynamics between the current and former governments. It includes direct quotes and maintains factual accuracy but has a clear bias in favor of the current administration.
Po poročilu NATO, objavljenem pred vrhom v Ankari, Slovenija načrtuje, da bo letos namenila približno 1,61% svojega BDP za osnovne obrambne potrebe, kar znaša skoraj 1,2 milijarde €. To bi Slovenijo naredilo edino državo članico NATO, ki bo porabila manj kot 2% svojega BDP za obrambo. Lani sta bila tudi Albanija in Češka pod pragom 2%, vendar naj bi letos povečala porabo na 2,15% in 2,01%. V poročilu je navedeno, da trenutne številke Slovenije odražajo dejanske številke po tem, ko je nova vlada prevzela funkcijo v začetku junija. Nova vlada se je zavezala, da bo izpolnila obljube, dane na lanskem vrhu v Haagu, s ciljem, da bo do leta 2035 povečala obrambne porabe na 5% BDP, pri čemer bo 3,5% namenjena osnovnim obrambnim potrebam in 1,5% drugim naložbam, povezanim z varnostjo.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski podatki iz poročila Nata in so navedeni navedki sedanjega predsednika vlade in bivše vlade, kar zagotavlja uravnoteženo stališče o vprašanju obrambnih izdatkov.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 70): The article accurately reports on NATO's assessment of Slovenia's defense spending and quotes PM Janša's response. The tone is critical of the previous government, which introduces some bias despite the factual accuracy.
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniSredinaDejstva 94Objektivnost 88pred 3 dnevi
Predsednik vlade Janez Janša je izrazil svojo predstavo o slovenskem prispevku k pogajanjem o NATO, poudarjal pa je, da bo Slovenija v prihodnosti ostala članica Nata. Po njegovih ocenah bo Slovenija letos edina članica, ki bo investicijska cena v okviru proračuna presegala dva odstotka BDP-ja. Janša je dodal, da je najprej potrebna jasnost glede javnih financ.
Ocena pristranskosti (Sredina): Vsebina ne uporablja zelo zavajajoče besedila ali enstranih virov, kar bi pokazalo levičarsko ali desničarsko naklonjenost.
Zakaj te ocene (Dejstva 94 · Objektivnost 88): The article accurately reports Janša’s statement about Slovenia keeping its word to NATO and the need for clarity on public finances. It presents the information objectively without taking sides.
Slovenski parlament (DZ) je v petek predvidel izredno zasedanje, da bi se odločili, ali bodo odobrili parlamentarne preiskave, ki jih vodi opozicija, v zadevi Black Cube in morebitnem nezakonitem financiranju političnih strank. Odločitev je sprejel svet predsednika DZ, ki se je soglasno strinjal z dnevnim redom. Sprva je dnevni red zavrnil večina poslancev med začetkom izrednega zasedanja, 34 opozicijskih članov je glasovalo za in 38 članov koalicije je nasprotovalo. Vendar pa je predsednik Zoran Stevanović zaključil zasedanje, potem ko dnevni red ni bil odobren.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen opis političnega spora med opozicijo in vladajočo koalicijo glede odobritve parlamentarnih preiskav.
Zakaj te ocene (Dejstva 92 · Objektivnost 88): The article provides accurate details about the failed agenda approval and the proposed investigations. However, it slightly emphasizes the opposition’s concerns over the coalition’s actions, showing a minor tilt toward the opposition perspective.
V petek se bo slovenski parlament (DZ) odločil, ali bo preklical opozicijsko vodene parlamentarne preiskave o zadevi Black Cube in lokalnem financiranju strank. Odločitev je bila sprejeta na zasedanju kolegija predsednikov, ki je potrdil tudi dnevni red za zasedanje. Opozicijske stranke so prej poskušale blokirati odobritev dnevnega urnika, vendar sta se koalicija in Resnička tokrat strinjala, da nadaljujeta. Predlagana preiskava v Black Cube bi preučila, kdo je naročil in plačal za tajne posnetke pogovorov, ki vključujejo javne osebnosti, vključno s politiki in odvetniki, in ali je prišlo do poskusa vplivanja na izid nedavnih parlamentarnih volitev. Druga predlagana preiskava bi preučevala morebitno skrito financiranje političnih strank prek povezanih poslovnih in medijskih odnosov. Poleg tega bo zasedanje obravnavalo predlog za spremembo nacionalnega zakona o simbolih, katerega namen je omejiti prikazovanje zastav brez zakonske podlage.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je uravnotežen opis parlamentarnih postopkov, v katerem so podrobno opisani poskusi opozicije, da bi blokirala dnevni red, in končni dogovor koalicije.
Zakaj te ocene (Dejstva 92 · Objektivnost 88): This article aligns closely with the first one, providing similar facts about the parliamentary session and the proposed investigations into Black Cube and financial irregularities. It maintains a relatively neutral tone, though it briefly mentions the proposal to amend the law on the coat of arms,
Radio OgnjiščeStrankarsko povezanSredinaDejstva 92Objektivnost 80pred 9 dnevi
V intervjuju za program "Spoznanje več" je nekdanji ustavni sodnik prof. dr. Klemen Jaklič razpravljal o pomenu državnosti Slovenije in njeni vlogi pri vzpostavitvi svobodne demokratične družbe. Poudaril je, da je obstoj države potreben za zagotovitev svobode in človekovega dostojanstva, vendar sama po sebi ni zadostna. Jaklič je opisal dodatne predpogoje za delujočo demokracijo, vključno s pluralizmom medijev, neodvisnimi institucijami, odsotnostjo totalitarnih ostankov in enakim dostopom do izobraževanja in kapitala. Kritiziral je prezgodnje označevanje Slovenije kot popolnoma delujoče demokracije in trdil, da kljub temu, da je država dosegla državnost pred 35 leti, še vedno ne izpolnjuje vseh pogojev, potrebnih za resnično svobodno demokratično družbo.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo razpravo o političnih konceptih in kritiki, ne da bi očitno zagovarjal kakršno koli posebno ideološko stališče, temveč se osredotoča na teoretične in institucionalne vidike upravljanja, ne pa na posebne politične akterje ali politike.
Zakaj te ocene (Dejstva 92 · Objektivnost 80): This article reports on the planned parliamentary inquiry and the uncertainty around its implementation. It remains largely factual and objective, presenting the situation without overt political bias, though there is some mention of political maneuvering.
Koalicija, ki jo sestavljajo Resnic, SDS, NSi in demokrati, je uporabila postopkovne manevre, da bi preprečila odobritev dnevnega reda med posebnim zasedanjem narodne skupščine. Opozicijski vodja Robert Golob je koalicijo obtožil, da se boji preglednosti, trdil pa je, da vedo, kaj skrivajo. Medtem je slovenska komunikacijska agencija (Ukom) objavila del forenzičnega poročila iz nemškega laboratorija, ki je analiziral video dokaze v zvezi s Black Cube.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku so dejanja opozicije označeni kot legitimni poskusi razkritja korupcije, vladajoča koalicija pa je prikazana kot ovirajoča in skrivnostna.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 85): The article provides accurate information about the ongoing efforts to form the commission and the partial release of the forensic report. The tone remains mostly neutral, though it implies the coalition's fear.
Radio OgnjiščeStrankarsko povezanKonservativnoDejstva 90Objektivnost 85predvčerajšnjim
Predsednik vlade Janez Janša se je odzval na poročilo NATO, v katerem je navedeno, da bo Slovenija letos namenila manj kot dva odstotka svojega BDP za osnovne obrambne potrebe, s čimer bo postala edina država članica NATO, ki ne bo dosegla cilja. Janša je poudaril, da to ne vpliva le na verodostojnost Slovenije znotraj Nata, ampak tudi na nacionalno varnost, pri čemer je dejal, da se Nato bolj skrbi za varnost Slovenije kot Slovenije v zvezi z Natom. Obljubil je, da bo sedanja vlada spoštovala svoje zaveze in se izognila napačni predstavitvi obrambnih izdatkov, ki se je zgodila pod prejšnjo vlado pod vodstvom Roberta Golob. Nova vlada načrtuje pripravo verodostojnega nacionalnega načrta, da bo letos presegla prag dveh odstotkov in dosegla 3,5 odstotka do leta 2035.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku je današnja vlada opredeljena kot zavezana izpolnjevanju svojih obljub in jih primerja s prejšnjo administracijo, kar pomeni kritiko obravnavanja obrambnih izdatkov prejšnje vlade.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 85): The article reports on Janša’s statement regarding Slovenia’s NATO commitment. It presents the facts clearly and maintains a neutral tone, focusing on the official statements and implications without taking sides.
Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da bo Slovenija letos postala članica Nata in da bo za temeljne obrambne potrebe potrebovala manj kot dva odstotka bruto domačega proizvoda. To je bilo izrecno glede ocen zavezništva, ki so bile objavljene včeraj. Janša je poudaril, da bo mogoče rešiti z jasnimi informacijami o javnih financah in odločitvijo ustavnega sodišča glede referenduma o intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije.
Ocena pristranskosti (Konservativno): Artikel opisuje politično stališče premierja Janeze Janša, ki podpira večje naložbe v obrambo in poudarja pomembnost javnih financ ter referenduma. Uporaba izraza "edina članica NATO" v povezovanju s političnimi cilji (kredibilni nacionalni načrt) kaže na pristransko okviriranje, kar je značilno za pr
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 85): This article accurately reports on Slovenia’s defense spending relative to NATO requirements. It provides clear data and contextualizes the issue without evident bias, keeping a balanced perspective.
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniSredinaDejstva 90Objektivnost 85pred 3 dnevi
Voditelji držav članic Nata se srečujejo v Ankari, da bi razpravljali o povečanju obrambnih izdatkov, krepitvi proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije, krepitvi vloge Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti in nadaljnji podpori Ukrajini. Razprave vključujejo izpolnjevanje zavez, sprejetih na lanišnjem vrhu v Haagu, da bi do leta 2035 povečali izdatke za obrambo in varnost na pet odstotkov BDP, pri čemer bi bili trije in pol odstotka dodeljeni za osnovne obrambne potrebe. Vendar je Slovenija edina država, ki ne bo dodelila niti dveh odstotkov BDP za osnovne obrambne potrebe. Predsednik ZDA Donald Trump je kritiziral zaveznike Nata, da ne podpirajo ZDA v vojni proti Iranu in grozil, da bodo sestanek bojkotirali, če ne bo za njegovo prijateljstvo s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen pregled razprav na vrhu NATO, vključno z stališči ameriškega predsednika Trumpa in evropskih voditeljev.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 85): Clear and factual reporting based on NATO data, aligns well with other sources. Maintains neutrality in presenting information.
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniKonservativnoDejstva 90Objektivnost 85pred 3 dnevi
Po ocenah NATO bo Slovenija edina država članica, ki bo letos namenila manj kot dva odstotka svojega BDP za temeljne obrambne potrebe, s načrtovanimi izdatki v višini približno 1,61% BDP ali približno 1,2 milijarde evrov. Ta številka prihaja med zaskrbljenostjo, ki jo je izrazil premier Janez Janša, ki trdi, da takšna pomanjkljiva naložba ogroža verodostojnost Slovenije v okviru NATO in nacionalno varnost. V poročilu je poudarjeno, da sta Albanija in Češka Republika lani porabila manj kot dva odstotka, vendar nameravata povečati obrambne proračune. Nova vlada Slovenije, ustanovljena v začetku junija, se je zavezala, da bo izpolnila obljube, dane na lanskem vrhu NATO v Haagu, s ciljem, da do leta 2035 obrambne izdatke poveča na pet odstotkov BDP, pri čemer bodo tri in pol odstotka dodeljena temeljnim vojaškim potrebam.
Ocena pristranskosti (Konservativno): Članek poudarja kritiko premierja Janše za nizko obrambno porabo Slovenije, ki jo označuje kot grožnjo nacionalni varnosti in verodostojnosti znotraj Nata.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 85): Accurate reporting on NATO's assessment of Slovenia's defense spending, consistent with other sources. Neutral tone, though slightly critical of Slovenia's position.
V članku je navedeno, da je Slovenija edina država članica Nata, ki po nedavno objavljenih ocenah zavezništva trenutno namenja manj kot 2% BDP za temeljne obrambne potrebe.
Ocena pristranskosti (Konservativno): Članek obravnava to vprašanje z vidika nacionalne varnosti in verodostojnosti ter poudarja, da je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami Nata slabega izvajala svoje naloge.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 85): The article offers factual information about Slovenia’s defense budget and NATO expectations. It remains neutral, presenting the data and official statements without taking a political stance.
V članku se razpravlja o nizki stopnji mobilizacije za referendum o reformi zakona o parlamentarnih preiskavah, ki so jo začeli levičarji. Kljub štirim letom političnih nemirov pod vladavino predsednika vlade Golobča je vključenost javnosti še vedno šibka. Kampanja, ki jo vodijo levičarji, vključno z uglednimi akterji, kot je Jurij Zrnec, uporablja provokativne taktike, kot je strahovanje o morebitnem nadzoru zasebnih podatkov državljanov. V članku so ti prizadevanja kritizirani kot zavajajoči in poudarjajo pomanjkanje pristne podpore za referendum, kar kaže, da se kampanja zanaša na pretirane trditve, ne pa na vsebinsko podporo. Prav tako se sklicuje na nedavne zakonodajne spremembe, namenjene izboljšanju učinkovitosti parlamentarnih preiskav, vendar opozarja na stalni skepticizem glede njihovega izvajanja.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se levičarska kampanja obravnava kot legitimno prizadevanje, da bi se preprečila domnevna preobremenitev s strani oblasti, opozicijo pa kritizirajo, da uporablja strahove in dezinformacije.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 85): The article accurately describes the constitutional court’s decision regarding the RTV Slovenia law after three years. It remains mostly neutral in tone while providing background information, maintaining good factual accuracy and moderate objectivity.
Ustavno sodišče Slovenije bo odločilo, ali je spremenjeni zakon, ki ureja RTVS (Radio Television of Slovenia), ustavni. Sprememba, ki je začela veljati po referendumu decembra 2022, je uvedla spremembe v upravni strukturi RTVS, vključno s predčasnim prenehanjem mandatov članov programskega sveta, nadzornega sveta in generalnega direktorja ter direktorjev radia in televizije.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni sodni postopki in odločitve ustavnega sodišča v zvezi s sporno spremembo zakona, ne da bi očitno naklonil nobeni strani.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 85): High factuality as it accurately reports on Slovenia’s defense spending goals and NATO commitments. Objectivity remains high with balanced reporting on both current and past governments' positions.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.