Svet je sprejel zakon o preprečevanju neprijavljenega dela.

V pomembnem zakonodajnem koraku je hrvaški parlament sprejel nov zakon, ki je namenjen omejevanju neprijavljenega dela in uvedbi strožjih kazni za delodajalce, ki se ukvarjajo s takšnimi praksami. Zakon je bil sprejet po pospešenem postopku, pri čemer je prejel 81 glasov za in 36 vzdržanih. Ta odločitev usklajuje Hrvaško z nedavnimi spremembami Zakona o tujcih, ki odražajo širša prizadevanja za zagotavljanje skladnosti z delovnimi predpisi.

Tretji prekršek v treh letih bo privedel do globe v višini 8.000 evrov, kar znatno poveča tveganje za ponavljajoče se kršitve.

Zakon uvaja tudi spremembe glede obdobja objave tako imenovanega "črnega seznama" delodajalcev, ki so bili ugotovljeni za krive za neprijavljeno delo. Predhodno so te informacije objavljali šest let, zdaj pa bodo objavljene le eno leto. Poleg te spremembe prihaja težja posledica: delodajalci, uvrščeni na črni seznam, bodo izgubili dostop do ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Poleg tega je bil poenostavljen postopek za odstranitev delodajalca s seznama. Če delodajalec plača zahtevano kazen ali prejme sodno odločbo, ki razveljavi ugotovitev, jih je mogoče odstraniti s seznama v treh dneh.

Vendar se ta določba ne uporablja za primere, ki vključujejo tretji ali nadaljnji primer neprijavljenega dela.

Druga velika sprememba vključuje odpravo "belega seznama", ki je predhodno poudarjal delodajalce brez kršitev, povezanih z razglasitvijo njihove delovne sile. Ta premik je namenjen osredotočanju pozornosti izključno na tiste, ki so kršili delovne zakone, ne pa nagrajevanju skladnosti. Delodajalci, ki najemajo tuje državljane in se soočajo z upravnimi zamudami pri obdelavi zahtevkov za podaljšanje delovnih dovoljenj, so zdaj zaščiteni v skladu z novim zakonom.

Poleg tega je bil sistem, znan kot JEER (Unified Electronic Record of Employment), razširjen izven digitalnih platform, da zajema tudi druge vrste dejavnosti.

Poleg teh reform, povezanih z delom, je hrvaški parlament odobril tudi prostorski načrt izključne gospodarske cone Republike Hrvaške na Jadranskem morju. Ta ukrep, ki ga je podprlo 80 glasov in 26 vzdržanih, ima za cilj ustvariti preprostejše in učinkovitejše pogoje za poslovne operacije v prostih conah. Ključni vidik te reforme vključuje zmanjšanje zahteve po izvoznih prihodkih od 50 odstotkov na 33 odstotkov za podjetja, ki delujejo v teh conah.

Vstop Hrvaške v Evropsko unijo je privedel do odprave statusa prostih območij za tista območja, na katerih podjetja delujejo predvsem na notranjem trgu EU.

V drugem soglasnem sklepu je Parlament sprejel zakonodajo o izvajanju Uredbe (ES) št. 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave in spremembi Uredbe (ES) št. 2022/869. Ta uredba določa jasne roke za izvajanje ukrepov za obnovo znotraj in zunaj ekološke mreže Natura 2000. Do leta 2030 bi morali biti ti ukrepi zajeti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij v EU, da bi do leta 2050 obnovili vse ekosisteme, ki se štejejo za potrebne.

Sprejetje teh zakonov poudarja celovit pristop k reševanju delovnih vprašanj in okoljske trajnosti. Z večjimi kaznimi za nedeklarirano delo in poenostavljenimi postopki za upravljanje seznamov delodajalcev vlada skuša učinkoviteje uveljavljati skladnost. Medtem pa širjenje prostih območij in izvajanje okoljskih direktiv EU odražajo tekoče zaveze k gospodarski rasti in ohranjanju okolja.